1 Ugriz klopa 

Predel, kjer ste našli klopa je treba opazovati več tednov. Foto: KPixMining/Shutterstock

Gibanje v naravi bo bržkone za mnoge del počitniškega vsakdana. Za čim manjšo možnost pika klopa je priporočljivo obleči svetlejša gladka oblačila, ki prekrijejo večino telesa – tako klopa hitreje opazimo in ga odstranimo – in uporabiti repelent. 

Ob vrnitvi domov se je treba natančno pregledati tudi na bolj skritih predelih kože med prsti, za uhlji, na lasišču, pod pazduhami in koleni ter morebitnega klopa s pinceto čim prej odstraniti. Večjih zapletov po vbodu praviloma ni, če klop ni okužen, a predel je treba opazovati več tednov. 

Prvi znak lymske borelioze je značilna rdečina, ki se ponavadi pojavi na mestu pika. Ima obliko obroča, ki se širi navzven in v sredini bledi. Pomembno je pravočasno zdravljenje z ustreznimi antibiotiki za preprečitev razvoja bolezni, ki se lahko izrazi kot prizadetost srca in živčevja, pozneje lahko tudi sklepov. Cepljenje daje zanesljivo zaščito pred klopnim meningoencefalitisom pri veliki večini. Z borelijami okuženi klopi so razširjeni po vsej Sloveniji, s povzročiteljem klopnega meningoencefalitisa je največ okuženih klopov na Gorenjskem, Koroškem in v ljubljanski regiji. 

Preberite še 

=> Zakaj je letos tako veliko klopov 

=> Kako hišne ljubljenčke zaščititi pred klopi 

2 Piki žuželk 

Piki čebel, os in sršenov niso nevarni, razen če smo alergični ali nas je naenkrat pičilo več žuželk. Foto: Beneda Miroslav/Shutterstock

Na našem območju žuželke niso posebno nevarne – čebele, ose in sršeni pičijo predvsem v samoobrambi – razen za ljudi, ki so nanje alergični, če nas žuželka piči v usta ali žrelo ali če nas piči ali ugrizne več žuželk hkrati. »V večini so bolečina, srbečica in rdečica posledica vbrizganega strupa žuželke, ki vsebuje snovi, imenovane biogeni amini, in beljakovine,« je za Ono že pojasnila Eva Grilc, dr. med., z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). 

Na prizadeti del, ki ga najprej speremo pod tekočo vodo in hladimo z ledom, nanesemo mazilo z antihistaminikom ali kak drug gel za oskrbo kože po pikih. Vsaka reakcija na predelu pika ni alergija. Če je pojav blag, vzamemo sistemski antihistaminik, obisk pri zdravniku je nujen, če se na prizadetem mestu pojavijo mehurji ali obsežnejše vnetje, pri težavah z dihanjem, otekanju ustnic in težkem požiranju, vročini, hudi bolečini, oteklini, ki se širi. 

Navadni komarji so nadležni, v zadnjih letih se je pri nas razširil tujerodni tigrasti komar, ki lahko prenaša več vrst virusov, najbolj znan je pojav vročice denga. Komarje privlači predvsem telesni vonj, zato ga moramo čim bolj prekriti z nanosom repelenta. 

Preberite še 

=> Test repelentov: Kateri resnično odganjajo komarje?  

=> Domači pripravki, ki omilijo pik komarja 

3 Sonce

Ne izpostavljajte se soncu nespametno, saj lahko tvegate tudi vročinski udar. Foto: Davdeka/Shutterstock

Naravni UVA-žarki so zaradi globljega prodiranja v spodnje plasti kože krivi za prezgodnje staranje kože in nastanek gub. Čezmerno izpostavljanje sončnim žarkom poškoduje kožo in se kaže v obliki pordelosti, lahko nastanejo celo opekline. Še posebno pri otrocih se lahko na vročini hitro pojavi zelo nevarna sončarica s slabostjo, vrtoglavico, glavobolom in bruhanjem. Če so temperature previsoke in se telo ni zmožno samo ohladiti, lahko sledijo vročinski krči, toplotna izčrpanost, dehidracija in celo vročinski udar. Pri dehidraciji, ki se kaže že kot utrujenost, glavobol, slabost in vrtoglavica, pomagajo izotonični napitki. 

Gibanju na prostem in sončnemu obsevanju se je med 10. in 16. uro najbolje izogibati. Priporočljivi so zadrževanje v senci, hlajenje telesa s hladnimi napitki, najbolje vodo, in izogibanje telesni aktivnosti. Pred soncem se moramo zaščititi s pokrivali in sončnimi očali. Izpostavljene dele kože namažemo z izdelki z visokim zaščitnim faktorjem – najbolje že v senci, ker je tako zaščitni učinek boljši. 

Preberite še 

=> To so kožne spremembe, ki lahko pomenijo, da imate raka  

4 Prebavne težave 

Ne pozabite spakirati tudi potovalne lekarne. Foto: Anastasiya 99/Shutterstock

Prebava jo običajno zagode tedaj, ko je najmanj primerno. Na potepu po domovini se z drugačnimi higienskimi standardi in kakovostjo vode ter oporečno hrano ne bomo srečevali, a črevesna flora se lahko poruši zgolj ob spremenjenem vsakdanjem ritmu. Nemara smo že vsi skusili nevšečnosti, kot so driska ali zaprtje, napihnjenost ali vetrovi, če zamenjamo dom za počitniški okoliš. Toliko bolj bo zato dobro delo, če se bomo vendar prehranjevali pazljivo in posegali po pečeni, kuhani ali ocvrti in pravkar pripravljeni hrani ter se, kot tudi sicer, zavedali, da je tvegano uživati surova in toplotno ne dovolj obdelana jajca in jedi iz njih, prav tako je z mesom in mesnimi izdelki. 

Specialitete, kot so školjke in gobe, so mamljive v tem obdobju leta, a priporočljiva je zmernost. Če gobarimo sami, moramo biti pozorni, katere nabiramo in uživamo. »Če sumimo na zastrupitev z gobami, se čim prej posvetujmo z zdravnikom in ne čakajmo, da bodo težave morda spontano minile,« opozarjajo na NIJZ. Sicer je na njihovi spletni strani zbranih mnogo koristnih informacij za popotnike. 

Še to: v vsebini potovalne lekarne so dobrodošle probiotične kapsule ali praški za uravnavanje črevesne flore. In seveda nikar med oddihom ne pozabimo na higienski ukrep, ki se nam je zdaj gotovo že dodobra usidral v možgane: čim pogosteje umivajmo roke s toplo vodo in milom. 

Preberite še 

=> Driska in salmoneloza poleti še bolj pogosti 

5 Telesne poškodbe 

Poleti so v gorah zaradi nepravilne obutve pogosti zvini gležnjev. Foto: Only_NewPhoto/Shutterstock

Nenadne akutne poškodbe, kot so zvin gležnja – to je najpogostejša poškodba gibalnega sistema –, izpah in zlom roke, so lahko posledica tega, da telesne dejavnosti ne prilagodimo svojim sposobnostim. Jasna Zagrajšek, profesorica športne vzgoje in ena prvih profesionalnih osebnih trenerk v Sloveniji iz centra ŠUS Eurofitness, je za Ono že svetovala, da pri poškodbi sklepa s krožnimi gibi z ledom hladimo poškodovani predel, otekanje lahko zmanjšamo z obvezo, poškodovani del dvignemo nad nivo srca in tako olajšamo prehod krvi in limfe proti srcu. Če bolečina ne popusti, je treba obiskati osebnega zdravnika. 

V prvi pomoči, ki jo imamo pri sebi in jo po potrebi prilagodimo tistim, ki so z nami, pa naj bodo tudi prevezilni material (obliži, povoji, lepilni trak, gaze zloženci, elastičen povoj, trikotna ruta), razkužilo (v pršilu za rane in za razkuževanje rok), obliži za žulje, zdravilo proti bolečini (paracetamol) in hladilna vrečica kot topel ali leden obkladek. 

Preberite še 

=> Gremo v hribe! A nikar v zlizanih supergah

=> Zakaj med rekreacijo bolijo noge in stopala