Izpostavljamo tri mite, ki smo jih pojasnili ter ovrgli s pomočjo priročnika o negi in uporabi ženskih spolnih organov Zala tamala, ki je pravkar izšel pri založbi Mladinska knjiga. Njegovi avtorici sta norveški strokovnjakinji za spolno vzgojo Nina Brochmann in Ellen Støkken Dahl, ki sta se spoznali kot študentki medicine pred devetimi leti, ko sta natikali kondome na penise iz belega stiropora, a kmalu ugotovili, da ljudem primanjkuje informacij o spolnem zdravju. O svojih ugotovitvah sta na hudomušen način in brez slepomišenja sprva pričeli pisati blog, ki pa je leta 2017 prerasel v omenjeno knjigo, ki je danes na voljo tudi slovenskim bralkam in bralcem. Da, čeprav je namenjena predvsem ženskam vseh mladosti in starosti, bodo v njej dragocene informacije našli tudi moški in fantje.
Zdaj pa k trem mitom, ki ste jih gotovo že slišale, vanje podvomile ali jim celo verjele. Koliko resnice je v njih?
1 Vsakodnevni izcedek na hlačkah nakazuje, da nismo najbolj zdrave.
▶ Ne drži.
»Izcedek najbolje poznamo kot židek, mlečno bel ali rumenkasto bel madež, ki se po puberteti redno pojavlja na naših spodnjicah. Zaradi njega so naše hlačke 'umazane'. Verjetno zato ni presenetljivo, da izcedek ni priljubljena tema oziroma nekaj, o čemer razpravljamo na ves glas. Zgleda že rahlo nagnusno. Pa vendar je že misel na vlažno nožnico dovolj, da se večini heteroseksualnih moških zaiskrijo oči,« uvodoma nagovorita žensko bralstvo Nina Brochmann in Ellen Støkken Dahl ter poudarita: »Vsa zdrava dekleta bodo od pubertete naprej vsak dan zagledala izcedek na svojih hlačkah. To je tekočina, ki stalno mezi iz naše nožnice od prvega dne, ko na naše spolne organe ob začetku pubertete začne vplivati hormon estrogen.«
V povprečju v enem dnevu iz nožnice primezi od pol do ene žličke izcedka. Ta proces je nujen, saj nožnico spremeni v samočistilno cev, ki izplakuje nedobrodošle goste, kot so glive in bakterije ter odmrle celice s površja sluznice. Izcedek torej ni znak slabe higiene, temveč pomemben zaveznik, zato si nožnice ne smemo izpirati, temveč z blagim milom umivamo le zunanji del spolovila. V obdobju tik pred ovulacijo izcedek spominja na sluzast beljak, ki ga je mogoče raztegovati med prsti. Na morebitno bolezen oziroma okužbo, ko je priporočljivo obiskati zdravnika, nakazujeta gost bel grudast, sivkasto bel ali rumenkasto-zelenkast izcedek – prav tako krvav, ko nimamo menstruacije – ter izjemno neprijeten vonj.
2 Normalno, zdravo spolovilo nima izrazitega vonja.
▶ Ne drži.
Svež izcedek ima blago kiselkast vonj in okus, ker je v njem mlečna kislina, podrobno razložita Nina Brochmann in Ellen Støkken Dahl: »V koži vulve in dimelj je tudi veliko žlez lojnic. Oprijete hlače, hlačke iz umetnih vlaken in prekrižane noge poskrbijo za prijetno, toplo okolje med našimi nogami. Čez dan se seveda obilno znojimo tudi tam. Kombinacija izcedka, znoja in kančka ostankov seča ustvari značilen vonj. V krogu svojih prijateljic uporabljava norveški izraz 'discomus', 'diskomiška'. Z njim opisujeva značilen vonj, ki ga tvoja spolovila – tvoja muca – oddajajo po dolgem večeru na plesišču ali obisku telovadnice. Ni nujno, da zaudarjajo, je pa vonj vsekakor izrazit.«
Intenzivnost je odvisna tudi od nihanja hormonov, razčlenita razloge za morebiten smrad: »Vonj in količina izcedka se spreminjata glede na fazo menstrualnega cikla. Naši spolni hormoni vplivajo na zmožnost telesa za odstranjevanje zaudarjajoče spojine, ki se imenuje trimetilamin – ta lahko povzroči klasičen smrad po trohnečih ribah. Ugotovili so, da se zmožnost telesa zdrave ženske za odpravo te spojine tik pred menstruacijo in med njo zmanjša za 60 do 70 odstotkov. To bi lahko razložilo, zakaj celo spolovila zdravih žensk med menstruacijo oddajajo vonj po ribarnici.« Prav zato je nujna intimna higiena, redno umivanje in uporaba higienskih izdelkov. Še vedno so najbolj priljubljeni tisti za enkratno uporabo, torej vložki in tamponi, zadnja leta pa se uveljavlja menstrualna skodelica. Ta krvi ne vpija, temveč jo zbira.
3 Pri ženskah, ki dolgo živijo pod isto streho, se menstruacija časovno uskladi.
▶ Ne drži.
Ta očarljivi mit kroži vse od sedemdesetih let prejšnjega stoletja, pišeta Brochmannova in Støkken Dahlova: »Naše telo naj bi imelo telepatske sposobnosti, ki poskrbijo, da se s cimrami povežemo s krči in neznansko željo po čokoladi. Neka harvardska psihologinja je menila, da je to dokazala s preučevanjem menstrualnih ciklov žensk, ki so v ZDA živele v istem študentskem domu. Raziskovalci evolucije so to takoj pograbili in dejali, da sta hkratna menstruacija in ovulacija za ženske koristni – moški naj tako ne bi bili v skušnjavi in letali od ženske do ženske, temveč bi ustvarjali trdne zveze. Mitu o usklajenem menstrualnem ciklu menda verjame kar 80 odstotkov žensk. Ne glede na to, kako prisrčna je ta zgodba, novejše raziskave kažejo, da so nas vlekli za nos. Raziskave lezbičnih parov, Kitajk v študentskih domovih in Zahodnoafričank, ki se morajo umakniti v 'menstrualne kolibe', niso pokazale nobene usklajenosti.«
Po besedah obeh strokovnjakinj se nam samo zdi, da usklajeno dobivamo mesečno čiščo, saj je pri vsaki ženski dolžina posameznega cikla precej drugačna: »Če imata z najboljšo prijateljico menstruacijo ob istem času, je to žal najverjetneje zgolj naključje, ne pa znak posebne povezanosti med vama.«
Onaplus.si lahko sledite tudi na Facebooku: