Zato so hruške idealen sadež za zdravo hujšanje

Hruške izvirajo iz Perzije, današnjega Irana. V Evropi so jih začeli gojiti v Grčiji, na Peloponezu. Po pisnih virih so sveže že od nekdaj veljale za zdravilni sadež. Poznali in gojili naj bi jih že v antiki. Priljubljene so bile tudi pri Feničanih in Rimljanih. V srednjeveški Italiji so jih menda gojili že kar 200 vrst. V sedemnajstem stoletju so dosegle veliko priljubljenost in bile pravi modni hit. Na francoskem dvoru so kuharji izumljali najrazličnejše recepte, ti so se nato širili po dvorih. Sadjarji so hruške križali in cepili. Zdaj je v svetu registriranih že več kot pet tisoč sort. 

Od kod izvirajo tepke 

Cesarica Marija Terezija je hotela omiliti lakoto med kmečkim prebivalstvom, zato je izdala ukaz, po katerem je morala vsaka domačija v tistem času imeti posajeno hruško, ki je dobro obrodila. Tako so dobili dodaten vir hrane. Sicer so gospodarja kmetije kaznovali s tepežem, zato je ta vrsta hruške dobila ime tepka.

Zdravilne učinkovine

Hruške imajo pomembno hranilno fiziološko vrednost. Poudariti je treba majhen delež sadnih kislin in veliko vsebnost kalija, ki učinkuje na odvajanje vode. Splošno razširjeno mnenje, da so redilne, je le predsodek, saj velja ravno nasprotno. Hitro nasitijo, zato so idealne za diete. Če se vam je med dopustom naložil kakšen dodaten kilogram, bodo kaj hitro opravile z njim. 

Za večino vrst sta značilna sladek okus in prijeten vonj. Sadež vsebuje približno 12 odstotkov sladkorja, odvisno od sorte, zreli plodovi pa trikrat več fruktoze kot glukoze. V manjših količinah so zastopani vitamini C, E in A ter vitamini B-kompleksa. 

Hruške so pomemben vir vlaknin, ki pospešujejo prebavo, ob slivah so eno najučinkovitejših naravnih zdravil proti zaprtju. Ugodno vplivajo na kardiovaskularni sistem in znižujejo povišan holesterol. Vsebujejo veliko vode, v njih so raztopljeni sladkorji, rudnine, vitamini, pektini, organske kisline in aromatične snovi.

Fosfor je pomemben za pravilno delovanje srca in ledvic in prenos živčnih impulzov. Kalcij je gradnik zob in kosti, udeležen je tudi pri procesih strjevanja krvi in nadzoruje delovanje mišičnih in živčnih celic. Nutricionisti priporočajo hruške kot čistilno hrano, predvsem kadar je telo prenasičeno z natrijem oziroma soljo, ker pospešujejo delovanje ledvic in čistijo sečne poti, mnogi jih zato izberejo za jesensko očiščevalno kuro telesa. 

Tudi za dojenčke 

Prav hruške so sadež, ki je nadvse primeren za dojenčke, saj so, kot že rečeno, lahko prebavljive, polne hranljivih snovi in ne vsebujejo nasičenih maščob. Praviloma jih lahko dojenčku ponudite že pri štirih do šestih mesecih, seveda pa se morate ob prehodu na trdo hrano posvetovati s pediatrom. Malčkom pomagamo s hruškami lajšati zaprtje, pri odraslih pa delujejo preventivno proti raku in srčnemu napadu, kot zatrjujejo poznavalci. 

Nakup in shranjevanje

Večina sort na drevesu ne dozori popolnoma, temveč dobijo prijeten okus in vonj šele po obiranju. Če jih potrgamo tik pred zrelostjo, bodo na toplem do konca dozorele v nekaj dneh. So zelo nežen sadež, zato jih moramo porabiti čim prej. Večino sort lahko shranimo le za dva do štiri dni, najbolje v hladilniku. Gnijejo hitro. Za zamrzovanje niso primerne. Prezreli sadeži imajo neprijeten vonj po fermentaciji in mokast okus, zato jih kupujte sproti, saj so na voljo vse leto. Povsem zrele so zelo občutljive tudi za pritisk in se izredno hitro pokvarijo. Takšne kupujemo le, če jih bomo takoj uporabili, sicer pa je bolje, da izbiramo trše.

Kot večina sadja so tudi hruške, ki jih kupimo v supermarketih, močno škropljene, zato je umivanje sadja pod tekočo vodo nujno, včasih ni odveč niti lupljenje. Najbolje je najti kmetijo ali nasad, kjer ne posegajo po pesticidih.

Za ozimnico so primerne pozne sorte, ki se v ustrezno vlažnem prostoru ohranijo do zime. Dobre so tudi sušene. Krhlje pripravimo tako, da sadežem odstranimo peščišče, narežemo in počasi posušimo v pečici na 45 do 50 stopinjah Celzija. 

V kulinariki

Uživamo predvsem surove, vendar so nekatere vrste zelo primerne tudi za vlaganje v kompot. Poleg tega so idealna priloga k siru, svinjskem ali puranjem mesu in divjačini, seveda pa tudi za sladice ali kolače.

So vsestranski sadež, vendar je njihova uporabnost zelo odvisna od sorte. Za pecivo so denimo primerne zgodnje, mehkejše in aromatične sorte. Pozne sorte so dobre dušene in kot priloge, ker se njihov okus med kuhanjem ne izgubi. Tepke in druge sorte z drobnimi plodovi so okusne šele, ko se zmedijo, in so primerne za kaše in omake. Dušene v vinu ali limonovem soku so zelo okusna in osvežilna sladica. Med poznavalci je zelo cenjeno hruškovo žganje, ki ima izrazito aromo. Priljubljena je viljamovka. 

K hruški se dobro podajo nekatera zelišča in začimbe, najbolj cimet, klinčki, ingver, vanilja, lupina limone, meta, melisa in rožmarin. Plemeniti siri, orehi in hruške so odlična predjed ali prigrizek. Kadar postrežemo sveže krhlje, jih moramo pokapljati z limonovim sokom, da ne oksidirajo oziroma porjavijo.