Zapeljal me je duhovnik, ki se je izkazal za zelo pokvarjeno osebo

Spoštovani!

Pred nekaj časa sem bila na oddihu v toplicah. Približal se mi je moški poznih srednjih let, debel in nič lep, vendar lepih besed in uglajenega vedenja. Predstavil se mi je kot socialni delavec. Ker se je moja zveza s partnerjem že pred časom končala, sem podlegla. Ko je prišel čas odhoda, sva izmenjala naslove. Začela so prihajati ljubezenska pisma, da me ne bo nikoli zapustil, da bo vedno moj, da šele zdaj ve, kaj je ljubezen. Ko me je dodobra omehčal, mi je šele povedal, da je duhovnik. 

Pa to še ni bilo vse; povedal mi je tudi, da je imel že več stikov z ženskami, bil je tudi pri prostitutki. Neki deklici je vzel nedolžnost in z njo ima nezakonsko hčerko. Poskušal je tudi z moškimi, mlajšimi sodelavci. Bolj sem ga spoznavala, huje je bilo. Povedal mi je, da je v svojem poklicu samo zaradi denarja. V nekaj minutah je dobil za krst 700 evrov in to je bil zanj vrhunec dneva. Prijateljuje z vplivnimi ljudmi, hodi na gala večerje. Posluje tudi z delnicami. Imel je celo avtošolo, vendar se je sprl in jo opustil. Svoji nezaposleni gospodinji piše prošnje za delo tako, da je nikjer ne vzamejo in lahko pri njem dela zastonj, preživlja pa jo država. 

V najinem odnosu ni skrival svoje nevere. Iz faranov se je norčeval, češ da so samo vir denarja, hrane, pijače in seksa. Edina ljubezen, ki jo je izražal, je bila ljubezen do denarja in uživanja. Brez sramu me je po nekem spolnem odnosu odpeljal po postkoitalno tableto. Veliko hodi v savno, da gleda nage ženske. Iz nečimrnosti si je dal narediti plastično operacijo povešenih prsi in trebuha. 

Ko sem spoznala, da manipulira z mano in drugimi ljudmi, laže ter izkorišča lahkovernost in poštenost ljudi, sem se mu uprla in se zelo potrudila, da sva se razšla. Gnusa nad tem, da se me je dotikal tak človek, se ne da sprati z nobenim milom. Najhuje pa je, da sem izvedela, da zdaj zalezuje neko deklico. Najraje bi vse pozabila, me pa muči to, da počne grdobije neovirano še naprej. Nekdo mora ustaviti tako pošast. Občutek krivde bi bil prehud, če ne bi ničesar naredila. Ne vem, kaj naj storim, da bo moja vest vsaj malo pomirjena.

- Bralka