Krompir
Priljubljeni gomolj je v Evropo iz Južne Amerike prinesel Krištof Kolumb. Našim prednikom na začetku ni preveč dišal, še zlasti na območju avstrijske monarhije so se kmetje sprva upirali sajenju te poljščine. Šele cesarica Marija Terezija je z reformo za izboljšanje prehrane prebivalstva uvedla vsakoletno pridelavo. Krompir je tako v Evropi kot po svetu v nekaj stoletjih izboljševal zdravje ljudi, saj je kot poceni in izredno hranljivo živilo veljal za ključno hrano v različnih obdobjih pomanjkanja.
Nekateri znanstveniki ga danes zaradi vsebnosti škroba zavračajo kot zdravega, a v veliki večini, od 70 do 80 odstotkov, ga sestavlja voda. Le okrog 20 odstotkov je ogljikovih hidratov, manj kot odstotek maščob, vsebuje pa še veliko železa, fosforja in vitaminov C ter B. Uporabljamo ga zelo različno.
Kulinarika:
Pečenega jemo samostojno, lahko pa ga skuhamo za solate, njoke ali cmoke. Ko ga kupujemo ali shranjujemo za ozimnico, bodimo pozorni na njegovo zunanjost in barvo. Izločimo vse krompirje z znaki gnilobe, okužbe s škodljivci ali fizičnimi poškodbami, zlasti pa se izognimo zeleno obarvanih gomoljev. Izpostavljen sončni svetlobi namreč pozeleni, kar nakazuje nastanek solanina, strupenega in nevarnega alkaloida, ki je tudi v drugih delih rastline, zaradi česar je užiten samo gomolj. Nasprotno pa so druge barve krompirja dobrodošle. Med več tisoč vrstami je poleg belih in rumenih tudi nekaj rdečih, rožnatih, vijoličastih in celo modrih. Zanimive niso le zaradi barve, marveč se razlikujejo predvsem po okusu in uporabi v kulinariki.
Še nasvet, krompirja ne umivajte vse do uporabe. Zemlja ga varuje pred zunanjimi dejavniki, ki bi gomolj poškodovali. Prav tako se pred uporabo pozanimajte, katero vrsto imate pred seboj. Vseh, zlasti mladih, recimo ni treba lupiti, povrh vsega pa se prav v olupku skriva največ zdravilnih snovi.
V Sloveniji imajo veliki ljubitelji krompirja tudi uradno priznano združenje. Društvo za priznanje praženega krompirja kot samostojne jedi je iz sprva hudomušne ideje v nekaj letih preraslo v pravcato gibanje, ki vsako leto priredi tudi svetovni festival praženega krompirja. Številni domači in tuji ljubitelji in pripravljavci ga v enem dnevu obiskovalcem brezplačno ponudijo v vseh mogočih oblikah.
Sladki krompir
Sladek gomolj oranžne, rdečkaste ali rumene barve mnogi poznajo tudi pod imenom batata. Razširjen po vsem svetu si je pot utrl tudi k nam. Podobno kot navadni krompir poleg škroba vsebuje še veliko dietnih vlaknin in ogromno betakarotena. Odlično uspeva v tropih, saj rastlina ne prenaša zmrzali. Sladki krompir pogosto zamenjujejo z jamom, pogovorno mu tako pravijo predvsem v Severni Ameriki, vendar gre za povsem drugo rastlino, ki je v primerjavi z azijskim jamom slajša.
Kulinarika:
Tudi batat je več sort, razlikujejo se po barvi (obstaja tudi vijoličnen sladki krompir) in teksturi. Nekatere so bolj suhe in mokaste, spet druge sočne. Sladki krompir ima okus po kostanju in je izrazito slajši od navadnega krompirja. S sladkorjem, medom ali sladkimi začimbami bomo še poudarili njegov okus. Med kuhanjem razpade v mehko kašo, zato je zelo uporaben kot pire. Lahko ga tudi cvrete, kot tradicionalno jed za ameriški zahvalni dan pa ga postrežejo v kandirani obliki (imenujejo jo jam in ne sladki krompir). Pireji iz sladkega krompirja so primerni tudi v pitah, pudingih in kruhu.
Topinambur
Mnogim znan kot ameriški krompir so v svojih jedeh uporabljali že Indijanci. Pri nas so zelene dele rastline nekoč uporabljali kot krmilo za prašiče, zato ga mnogi poimenujejo svinjska repa. Podolgovate bradavičaste gomolje bele ali rdečkaste barve in rumene sredice bomo našli v vlažnih tleh, na bregovih rek, potokov in gozdov. Topinambur je primeren predvsem za diabetike, saj namesto čiste glukoze vsebuje inulin. Bogat je z vitaminom C, ima majhno energetsko vrednost, ker zmanjšuje tek, pa je primeren tudi za hujšanje.
Kulinarika:
Topinambur ima nekoliko slajši okus, ki spominja na oreške. V nasprotju z navadnim krompirjem lahko uživamo tudi surovega, tanko ga recimo narežite v solato. Med kuhanjem se zmehča, zato iz njega izdelujejo tudi kaše. Pripravite ga lahko podobno kot krompir, beluše, kolerabo ali cvetačo. Odličen pa bo tudi pri peki slaščic ali kruha. Zaradi sočnosti ga dodajajo sokovom, iz njega pa izdelujejo tudi marmelade, sladoled in žganje.
Tapioka
Tropska rastlina je, tako kot krompir, cenjena zaradi gomoljev, ki so navzven podolgovati in rjavi, v notranjosti pa imajo belo meso. Tapioka, imenovana tudi mapioka, kasava ali yuca, je bogat vir ogljikovih hidratov in jo v deželah tretjega sveta uporabljajo kot glavni vir hrane, saj iz gomolja pridelujejo drobno moko. Je eden izmed najčistejših virov škroba.
Kulinarika:
Pri nas manioko uporabljajo predvsem pri izdelavi slaščic. Ima namreč nevtralen okus in je odlična za zgoščevanje pudingov, želejev in omak. Ker ne vsebuje glutena, je še posebno primerna za bolnike s celiakijo.
Jam
Še ena tropska zelenjava, ki jo po svetu uporabljajo zelo različno. V nasprotju z drugimi gomolji je suhe in mokaste sestave, vsebuje pa nekoliko več beljakovin. Najbolj razširjena je na afriški celini, kjer je za domačine prevladujoče osnovno živilo. Nekatere sorte so izredno priljubljene tudi v Aziji, kjer jam, poznan tudi pod besedo nagaimo, uživajo že tisočletja. Tradicionalna kitajska medicina naj bi mu pripisovala izredne zdravilne lastnosti, od tega, da stimulira vranico, želodec, pljuča in ledvice, do tega, da ugodno deluje na utrujenost, slabo dihanje, sramežljivost, slab ton glasu, odpor do vetra, spontano potenje, bledo polt in šibek utrip.
Starodavna ljudstva so jam od nekdaj povezovala z mistiko. V nekaterih kulturah rastlino in gomolje častijo, spet v drugih tabuizirajo. Ponekod pa se jama držijo podobna prepričanja kot našega krompirja. Večjega ko imaš, večji ugled uživaš. Čeprav, kot bi rekli pri nas, ima tudi neumen kmet lahko največji krompir.
Kulinarika:
Jam lahko kuhamo, pečemo ali cvremo. V nekaterih afriških predelih narezanega na koščke posušijo na soncu in nato zmeljejo, da dobijo fin prah rjave barve, ki ga kasneje uporabljajo za zgoščevanje tradicionalnih juh in omak. V Indoneziji ga uporabljajo pri pripravi sladic, tudi sladoleda.
Preberite še:
Onaplus.si lahko sledite tudi na Facebooku: