Raziskava, ki so jo v lanskem letu opravili na AMZS, je pokazala, da je zaspanost za volanom med slovenskimi vozniki resen problem. Polovica voznikov je občasno zaspanih, vsak deseti do štirinajsti voznik pa je v zadnjih dveh letih že zaspal za volanom. Zlasti zaskrbljujoče je tudi to, da vozniki kljub zaspanosti z vožnjo praviloma nadaljujejo, za ohranjanje budnosti za volanom pa uporabljajo taktike, kot so pogovarjanje s sopotnikom, pitje kave, odpiranje oken ali povečanje glasnosti radia. 



A stroka opozarja, da takšni ukrepi zagotavljajo le kratkotrajen učinek, zato za zmanjševanje zaspanosti za volanom niso učinkoviti. Edini učinkoviti ukrep je namreč spanje. Vozniki osebnih avtomobilov po zakonu sicer niso dolžni opravljati počitkov, so pa z vidika varnosti - in nenazadnje tudi udobja potovanja - nujni. 



»Če bi na vsako uro vožnje opravili 15 minutni počitek, bi bila tako varnost voznika kot varnost drugih udeležencev v prometu na veliko višji ravni,« ugotavljajo na AMZS. Voznikom priporočajo ustavljanje vsaj na dve uri, saj smo po tolikšnem času vožnje zaradi sebe, svoje varnosti in varnosti sopotnikov ter drugih udeležencev v prometu dolžni vozilo ustaviti. Počitek pa naj ne bo sedenje v vozilu, temveč naj bo aktiven, na primer s kratkim sprehodom. 



Poleg spanja je pomemben vidik varne vožnje tudi, prav ste prebrali, hrana. Kot z gorivom napolnimo vozilo, moramo za dobro delovanje oskrbeti tudi naše telo. Hrana pomembno vpliva na zbranost, razpoloženje, spomin in duševno stabilnost, izbira pravilne za vožnjo pa tudi ni zanemarljiva odločitev. Si predstavljate, da bi namreč na dolgo pot za volan sedli s prepolnim želodcem obilnega nedeljskega kosila? Marsikdo bi hitro utonil v spanec. Najboljši recept za zmanjševanje utrujenosti med vožnjo je tako več manjših in lažje prebavljivih obrokov, saj po obilnem obroku hrane organizem rabi počitek in to tudi jasno pokaže z utrujenostjo. Poleg tega pa med vožnjo tudi poraba energije ni velika. 



Pomembno je tudi, da med vožnjo telo oskrbimo z dovolj tekočine, najbolje vode, da se izognemo dehidraciji. Na AMZS še svetujejo, da raje ne posegamo po napitkih z več kot 100 miligramov kofeina, saj lahko nastopijo težave. S pitjem pa spet ni dobro pretiravati, da ne boste vsake pol ure iskali počivališča s straniščem. 



Ob skrbi za dobro počutje med potovanjem z avtomobilom velja opozoriti še, da je puščanje otrok in živali v pregretih avtomobilih zanje smrtno nevarno. Notranjost avtomobila ob obsevanju s sončnimi žarki deluje kot vročinska past. Ob zaprtih oknih vroč zrak nima kam uiti, zato temperatura v notranjosti skokovito raste. Že pri zunanji temperaturi 20 stopinj Celzija se po petih minutah notranjost segreje na 24 stopinj, po eni uri pa temperatura v notranjosti doseže že 46 stopinj.