Zakaj so jetra naša najpomembnejša žleza?

Osrednjo vlogo imajo v presnovi ogljikovih hidratov, maščob in aminokislin, hormonov, pri biotransformaciji zdravil ter tvorbi in razgradnji beljakovin v krvi. Jetrne celice, hepatociti, imajo s svojimi encimi različne vloge v teh procesih. Številni dejavniki vplivajo na delovanje jeter, lahko povzročijo okvare, ki so prehodne ali pa vodijo v kronično bolezen. Žleza leži v trebušni votlini pod desnim rebrnim lokom in tehta do 1500 gramov.


Jetra imajo sposobnost samoregeneracije, kajne?

Da, ta »mit« je precej razširjen, zlasti med tistimi, ki svoje jetrne celice preobremenjujejo z različnimi t. i. tekočimi prehranskimi dodatki. Vsa tkiva, žal tudi jetra, imajo omejeno sposobnost obnove. Po okvari jetrnega tkiva del celic propade, nadomesti ga vezivno tkivo in z »vozliči« preoblikuje organ.


Ali nanje vpliva prav vse, kar pojemo in popijemo?

Glede na osrednjo vlogo v presnovi, ki jo imajo, je seveda odgovor pritrdilen, del snovi, ki jih zaužijemo ali vnesemo v organizem, vpliva ugodno, del pa žal ne. 



Kako se navzven kaže, da morda ne delujejo, kot bi morala? 

Med najpogostejšimi znaki motenj delovanja jeter so običajno bolečine pod desnim rebrnim lokom, povišane vrednosti jetrnih encimov in zlatenica, ki je posledica kopičenja barvila bilirubina. Tem znakom se lahko pridružijo utrujenost, neješčnost, hujšanje, srbež. Zlatenica je rumena obarvanost kože in sluznic, zaradi barvila bilirubina, ki ga jetrne celice presnavljajo in izločijo v žolč, ki je nujen za presnovo maščob.


Katere so najpogostejše jetrne bolezni?

V Sloveniji sodijo nezdrave prehrambne navade in še zlasti čezmerno uživanje alkohola med najpogostejše dejavnike akutne in kronične jetrne okvare. Posledica čezmernega uživanja alkohola se izrazi z jetrno zamaščenostjo, alkoholnim hepatitisom ali cirozo, ki je končna, nepovratna jetrna okvara, pri kateri se razvijejo številni zapleti. Med trajanjem uživanja alkohola in popito količino ter stopnjo jetrne okvare obstaja vzročna povezanost, saj ima alkohol neposredni toksični učinek na hepatocite pa tudi na druga tkiva. Na nastanek in razvoj jetrne bolezni vplivajo spol – ženske so bolj izpostavljene okvari –, dedni dejavniki in okoliščine, kot so prehranjenost, imunološke in presnovne značilnosti. Različna občutljivost za alkohol je posledica razlik v hitrosti presnavljanja alkohola in je povezana z dejavnostjo encima, alkoholne dehidrogenaze. 


Kaj je še lahko narobe z jetri?

Žleza ima ključno vlogo tudi pri presnovi številnih zdravil. V hepatocitih encimski sistemi presnovijo zdravila in omogočijo, da se izločijo iz organizma v seču in žolču. Običajno se pri biotransformaciji večina zdravil inaktivira, nekatera šele pridobijo zdravilne učinke, del pa se jih spremeni v strupene snovi, ki lahko povzročijo hudo jetrno okvaro. Na aktivnost teh encimov vplivajo dednost in rasne značilnosti, dovzetni pa so tudi za vplive različnih kemičnih snovi, ki jih vnesemo v organizem. Ti encimi so nepopolno razviti pri otrocih po rojstvu, pri starostnikih pa je njihovo delovanje okrnjeno. 



Kako pogost je rak jeter?

V našem okolju k sreči ni pogost, po zadnjih podatkih Registra raka Slovenije je leta 2014 na novo zbolelo 208 oseb. Najpogostejša oblika je hepatocelularni rak jeter (HCC), ki vznikne na cirotično spremenjenih jetrih, pogosteje pri moških, običajno v šestem desetletju življenja. Med nevarnostne dejavnike za razvoj raka jeter sodijo kronični hepatitis C, izpostavljenost rakotvornim snovem iz okolja ter presnovne bolezni, kot sta hemokromatoza (bolezen kopičenja železa) in Wilsonova bolezen (bolezen kopičenja bakra), ki vodijo v razvoj ciroze. 


Je zapleteno postaviti diagnozo jetrnih bolezni?

Pojasnitev vzroka je lahko zahtevna, saj pogosto naključno ugotovimo povišane vrednosti jetrnih encimov. Res pa je tudi, da so včasih vzroki »kot na dlani«. Na podlagi bolnikovih podatkov, izsledkov dodatnih laboratorijskih in slikovnih preiskav, kot je ultrazvok (UZ) ali računalniška tomografija (CT) trebuha, lahko sklepamo o naravi bolezni. Pomembne podatke o vzroku lahko pridobimo z družinskimi podatki (dedne bolezni) ali podatki o poklicni izpostavljenosti. Pomemben je tudi podatek, ali je oseba v preteklosti prejela transfuzije ali nekatera zdravila, prebolela hepatitis, kakšne so prehrambne in spolne navade. Te lahko vodijo v okužbo s hepatitisom B ali C, osebo pa moramo vprašati tudi o morebitni poti v tropske kraje zaradi okužbe; denimo s parazitom jetrnim metljajem.