A življenje je točno takšno, kot je, vsem nam lahko nosi nova spoznanja, če ostajamo radovedni za novo znanje in vsako izkušnjo vrednotimo z vidika zavedanja, da nam je nekaj prinesla. Če okorelo gledamo na okoliščine in odnose okoli sebe, smo obsojeni, da bomo vedno znova ponavljali ene in iste napake, za to obtožili druge ljudi in okolico in ne prevzeli odgovornosti za to, da osebnostno capljamo na mestu.

Drage moje, gotovo poznate: dragi vas debelo gleda, kaj bi rade, pa mu namrgodeno rečete, »ja no, do sedaj bi pa ja že lahko vedel, kaj si želim« ali kaj podobnega. Ne, žal moški, ki deluje po načelu »dela« ali »ne dela«, ne more vedeti, kaj si želi njegova draga v tistem trenutku, in obstaja tudi velika verjetnost, da je pozabil, če ste mu morda že kdaj namignile. 

In se ne slišimo

Zakaj takšen dolg uvod, se morebiti sprašujete. Zato, ker bi danes rada razmišljala o perečem vprašanju oziroma nalogi, s katero se res pogosto srečam v Svetovalnici, ko delam s pari in posamezniki: ali nama lahko podate nekaj glavnih napotkov, kako delujejo moški in kaj partner potrebuje od mene, ženske? Namreč, ko ji njen moški razlaga, da ga ona ne sliši in tudi razume ne, kaj ji vse govori ali ko jo je že stokrat prosil, naj se drži sprejetih partnerskih dogovorov, ki jih krši, ker se ji ne zdijo prav pomembni, njega pa to spravlja na obrate, ko ona samovoljno odloča o pomembnih družinskih zadevah, čeprav se je z njim strinjala, da jih bosta skupaj dorekla, in kar je še podobnega soliranja v partnerskem odnosu, se njemu vedno bolj trga, je nejevoljen, počuti se neslišanega in nespoštovanega. Seveda njun odnos zaide v škripce, pa če se imata še tako zelo rada. Grdo se gledata in samo čakata, kdaj bo eden ali drugi planil in začel obtoževati in uničevati partnersko energijo, ki je eno izmed veziv dveh različnih posameznikov, ki sta pač skupaj v odnosu oziroma zakonu.



Ko pride moški

Pridejo v Svetovalnico moški, ki ne razumejo, kako ženske delujemo, kaj bi rade in kako nam ustreči. Pred kratkim mi je povedal gospod, da je za ženske vse polno revij in prispevkov, kako naj skrbijo zase, za svoje telo, kožo, gube, prehrano, otroke, zelenjavo na vrtu, zelo malo pa je napotkov, kako naj ženska prisluhne svojemu moškemu in kako naj mu da navodila za lastno uporabo, da jo bo bolje razumel in laže z njo sobival. Ta gospod mi je dal misliti; dejansko smo tako različni v dojemanju istih okoliščin ali odnosa, da moram nujno oblikovati nekaj nasvetov za nas dame, kaj naši moški res potrebujejo.

Drage moje, gotovo poznate: dragi vas debelo gleda, kaj bi rade, pa mu namrgodeno rečete, »ja no, do sedaj bi pa ja že lahko vedel, kaj si želim« ali kaj podobnega. Ne, žal moški, ki deluje po načelu »dela« ali »ne dela«, ne more vedeti, kaj si želi njegova draga v tistem trenutku, in obstaja tudi velika verjetnost, da je pozabil, če ste mu morda že kdaj namignile. Mimogrede se razvijeta jezno očitanje in glasno prepiranje, kaj je kdo komu kdaj rekel. Brezzveze, res, kot da sta otroka v peskovniku, ki hočeta drug drugega ponižati in premagati. Nezrelo in nima smisla, izguba časa, energije in ljubezni.

Po navadi smo ženske v postelji tiho oziroma ne izražamo potreb in želja, kaj bi rade, kako naj se ljubi z nami, kot nam ustreza, in da tudi me uživamo. Kako naj on ve, kako mi je všeč in v čem uživam, če mu ne povem? Nemogoče. On se me torej trudi zadovoljiti, meni je brezzveze, ker mi ugaja kako drugače, a sem potrpežljivo tiho in čakam, da mine tale prazni seks, v katerem nisem bila zadovoljena. Ali si to želite? 

Prizemljene in praktične

Naši moški želijo, da bi bile bolj prizemljene, torej bolj praktične, preproste, kakršni so pač oni, in bi nas laže razumeli. Pa da bi bile manj zapletene v zahtevah in odnosu, ker večina nekako ne zna prepoznati, kar je bistvo in kaj zgolj okraski. No, tako je, s tem, da smo različni, ni nič narobe, pomembno je le, da se tega res v vsaki skupni situaciji zavedamo in da vsak od nas umiri žogo na svoji strani, se nasmehne ter reče, »vse bova uredila, umiriva se ter dogovoriva«.

Spolnost je tabu

Nato bi naši moški radi, da jim bolj znamo pokazati, kaj si želimo, in tega ne držimo le v naših glavah, temveč povemo na glas. To še zlasti velja za seks. Po navadi smo ženske v postelji tiho oziroma ne izražamo potreb in želja, kaj bi rade, kako naj se ljubi z nami, kot nam ustreza, in da tudi me uživamo. Kako naj on ve, kako mi je všeč in v čem uživam, če mu ne povem? Nemogoče. On se me torej trudi zadovoljiti, meni je brezzveze, ker mi ugaja kako drugače, a sem potrpežljivo tiho in čakam, da mine tale prazni seks, v katerem nisem bila zadovoljena. Ali si to želite? Ali pač odstranite tabuje in strahove, da vas bo narobe razumel ali vas obsodil, da bo pa ja on že dobro vedel, kaj vam ugaja, in vas ne bo upošteval v vaši želji? Verjemite, sodobni moški še kako zelo želi slišati svojo žensko, da mu prišepne, kaj si želi in kako naj z njo ravna, ko se ljubita. Zmaga je dvojna! Ona je srečna, ljubljena in zadovoljena, saj je bila uslišana, in on je srečen in zadovoljen, ker je zmogel svojo drago zadovoljiti in potešiti, kot si je želela. To je zanj največje zadovoljstvo, saj se tako tudi on potrjuje, da je odličen ljubimec, in s tem utrjuje nujno potrebno samozavest, ki delno izvira ravno iz uspešnosti ljubljenja z drago.



Iskrenost do sebe

Torej, drage moje, bodimo bolj iskrene in razumevajoče do sebe, ko želimo vsako malenkost zaplesti in iščemo dlako v jajcu, kjer je ni. Zavedajmo se, da s takšnim pristopom laže razumemo in slišimo tudi naše drage, ki včasih prav nebogljeni čakajo, da jih bomo slišale in skušale razumeti. Rada rečem, da je vsak od nas vreden svojega denarja, tako me dame kot naši moški. A če spremenimo paradigmo odnosnosti ter se začenjamo zavedati, da ni nič samoumevno, da sta oba dolžna drug drugega osrečevati, ne pa napadati, če želita kakovosten in srečen odnos, potem sem prepričana, da se bosta oba potrudila in izboljšala pristop k drugemu. Tako moški kot ženske smo čudoviti in unikatni, seveda pa vsak s svojimi značilnostmi, o katerih danes razmišljam.

Verjemite mi, tako malo je treba za lep in ljubeč, pripaden in zvest odnos, če drug do drugega negujeta razumevanje in strpnost do različnosti, ne pa iščeta, kaj vse je narobe in ni po naše. Bo šlo, drage moje?

*Avtorica prispevka je univerzitetna dipl. socialna pedagoginja in dipl. socialna delavka, www.svetovalnica.si, 031 666 168. Če bi se radi naročili na individualno svetovanje ali jo povprašali za nasvet, pišite na: info@svetovalnica.si