Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije ima že skoraj vsak tretji človek alergijsko bolezen. Najpogostejši alergeni so cvetni prah, živalska dlaka, nekateri kozmetični izdelki in zdravila, med živili pa mleko, jagode, oreški, jajca, gluten. Alergene lahko vdihnemo, zaužijemo ali pa se jih dotaknemo, zraven sodijo tudi piki žuželk. Reakcije so različne: nekateri dražijo sluznico v ustih, nosu in očeh, povzročajo glavobole, prebavne motnje, spremembe na koži, v hudih primerih celo motnje krvnega obtoka. Ob upoštevanju zdravnikovih navodil je večina težav obvladljiva.

Alergijski nahod

Spomladi skoraj 30 odstotkov ljudi trpi zaradi alergijskega nahoda. Preobčutljivi so za cvetni prah cvetočih dreves, grmovnic in trav. Ko se vsipajo v zrak drevesni in kasneje travni pelodi, se v sluznicah razvije vnetje z otekanjem in izločanjem vnetne tekočine, kot sta nahod in solzenje. Iz nosa curlja, oči srbijo, nadležno je kihanje in težko dihamo. Nekaterim se težave razširijo v ušesa, mnoge bolijo sklepi in imajo hud glavobol, lahko se jim na koži pojavi koprivnica. Najbolj izpostavljeni so tisti, ki imajo podobne primere v družini, in vsi, ki se med cvetenjem nikakor ne morejo izogniti gibanju na prostem, še posebno na soncu in v vetru.



Osnovna pomoč je ugotovitev kritičnih alergenov, sledi strogo izogibanje tem, skoraj praviloma pa je potrebno tudi zdravljenje z zdravili. Na voljo so antihistaminiki v obliki tablet in kapljic. Neizogibna so lokalna protivnetna zdravila za nosno in očesno sluznico v posebej prirejenih pršilnikih. Ti imajo tudi preprečevalno delovanje, da se alergijski odziv sploh ne razvije. Še pomembneje pa je, da zavirajo širitev alergijske informacije v bronhije in druga telesna tkiva, obenem posredno preprečujejo astmo.

Kontaktna alergija

Zaradi kontaktne preobčutljivosti za človeku sicer neškodljivo snov nastane kontaktna alergija. Imenujemo jo kontaktni alergijski dermatitis oziroma navadni ekcem. Izbruhnil bo, na primer, pri nošenju uhanov, če smo preobčutljivi za nikelj, ki ga vsebujejo. Edina rešitev je izogibanje nakitu, ki ga ne prenašamo. Tudi nekateri kozmetični izdelki, zdravila, detergenti lahko povzročijo kontaktno alergijsko reakcijo. Takim snovem se je treba strogo izogibati! Značilno je, da se šele 24–48 ur po stiku s kontaktnim alergenom na koži pojavijo nadvse srbeče rdeče bunčice in oteklina. Če je reakcija zelo huda, nastanejo tudi mehurčki, napolnjeni s prozorno tekočino. Pri ponavljajočem se stiku postane stanje kronično in prevladujeta zadebelitev kože in luščenje. Prvi ukrep je, da nemudoma preprečimo stik s snovjo, ki je povzročila reakcijo. Lahko si pomagamo s hladnim obkladkom, nikakor pa se ne smemo praskati, saj vnetje le poslabšamo, lahko pa povzročimo tudi kožno okužbo. Nanos vlažilne kreme bo nekoliko ublažil težave, ki ponavadi spontano minejo v dveh tednih. Zdravnik pri hujših primerih predpiše protivnetno kortikosteroidno kremo, ki v nekaj dneh popolnoma umiri vnetje – seveda le, če nismo več v stiku z alergenom.



Alergija na hrano

Alergije na hrano spadajo med teže ugotovljive. Včasih so težave, ki sledijo zaužitju določenega živila, namreč posledica intolerance, in ne alergijska reakcija. Nekateri ljudje nimajo encimov, potrebnih za prebavljanje določenih snovi. Prebavne težave, kožni izpuščaji in otekanje sluznic, ki so bodisi alergijske reakcije bodisi znaki intolerance na določeno živilo, se pogosto začnejo že v otroštvu, lahko pa se pojavijo kadar koli v življenju. Že nekaj let raziskovalci ugotavljajo, da alergijsko reakcijo sprožijo tudi določene kombinacije alergenov. Dokazano je, da se pri približno tretjini ljudi s sezonskimi alergijami občasno pojavi tudi sindrom oralne alergije, ki nastane ob reakciji med cvetnim prahom iz zraka in zaužitim surovim sadjem ali zelenjavo. Določene vrste teh živil namreč vsebujejo proteine, zelo podobne tistim v cvetnem prahu. Znaka sindroma oralne alergije sta srbenje in otekanje ustnic, jezika in žrela takoj po zaužitju določenega živila. Tako nekateri reagirajo na kombinacije cvetnega prahu trav ter banan, kumar, melon, sončničnih semen, kamilice in izvlečkov ameriškega slamnika. Tisti, ki so denimo alergični na cvetni prah breze, pa bi se morali v obdobjih, ko je koncentracija tega peloda v zraku največja, izogibati uživanju svežih breskev, jabolk, češenj, kivija, korenja, lešnikov in mandljev. Prekuhano sadje pa naj ne bi sprožalo alergijskih reakcij in ga je zato varno uživati kadar koli ... Brž skuhajmo jabolčni kompot!