Pred leti sem z inštituta prišel poučevat na gimnazijo, ki sem jo kot dijak tudi obiskoval. Kmalu so mi zaupali celo ravnateljevanje. Ni enostavno biti glava večinsko ženskega kolektiva, med katerimi je kar nekaj samozaverovanih osebkov, ki so prepričani o svojem prav in imajo doseženo izobrazbo za vzvišeno poslanstvo. Nekako mi uspeva krmariti zaupano barko med čermi restrikcij, zahtev sindikata, krčenja sredstev, ZUJF in nepregledne množice zbirokratiziranih poročil, ki okupirajo delovnik in še del prostega časa. 


In zgodilo se je, da sem se zbližal s sodelavko, profesorico kemije, ki me je že od prihoda vznemirjala. Nikoli nisem gledal njene personalne mape, pa sem jo ob priliki kar pobaral in, neverjetno, deset let je starejša. Pa me leta ne motijo, saj jih ne kaže, polna je energije in življenjske radosti. Dijaki jo spoštujejo in z njimi dosega nadpovprečne rezultate, tako v šoli kot na tekmovanjih, tudi mednarodnih. 


Oba sva vezana že dolgo in zavedava se, da nihče ne sme biti ranjen. In prepričan sem, da ni! 


Nekajkrat sva se dobila in preživela vznemirljive trenutke. Čas, preživet z njo, je čarobno hitro minil. A kaj, ko mi sedaj predlagajo, kaj predlagajo, silijo me v nekaj, kar mi po eni strani godi, po drugi pa vzbuja strahospoštovanje! Enostavno sem v stresnem primežu! Le kdo bi zavrnil odgovorno mesto na ministrstvu? Očitno sem doslej dobro delal in izrečena ponudba zagotovo predstavlja pohvalo za opravljeno delo. Je enostavno velik izziv. Tovrstne kombinacije so nam moškim, priznam, zelo blizu, saj so povezane z močjo, oblastjo in ne nazadnje, z denarjem. 


Časa zmanjkuje in žena tarna, da sem poročen s službo. Ne vem, ali kaj sumi. Ne smem je prizadeti, ne! 


Me pa včasih malo zanese. Rad sem v pogonu, rad sem uspešen, rad sem v središču dogajanja in vedno sem za akcijo! Tako sem tudi izkoristil priložnost in sodelavko presenetil z nespodobno željo. Privolila je, zmagal sem. Res mi je draga, a trenutno mi časovno ne znese. Pa še v staležu je, revica, na smučanju je zlomila gleženj. 


Veliko se pričakuje od mene in ne smem razočarati. Mislim, da mi uspeva podaljševati najino skrivnost na daljavo in brez obveznosti z »nisem pozabil nate«. 


Ji lažem? 



*Z zgodbo Mi laže? je na zadnjem dvajsetem Oninem natečaju leta 2016 kar tretjič zapovrstjo zmagala avtorica Tatjana Leskošek Denišlič. Rdeča nit natečaja je bila Laž.   

Jutri ne zamudite nadaljevanja zgodbe.