Navkljub petim križem in še nekaj, trem vnukom in odgovornemu delu z gimnazijci, ki so iz leta v leto radovednejši, sem v svoji biti še vedno mladostno razigrana in polna pričakovanj. Kako zaplešejo metuljčki tam spodaj, ko zaslišim čarobno vznemirljiv, globok žametni glas mlajšega sodelavca, ki me je, resnici na ljubo, začaral! Ta glas me bega že nekaj let, pravzaprav od prve konference na šoli, ko je prišel med nas. Njegovemu vplivu na moja ponorela čustva se enostavno nisem mogla upreti. 


Po spletu takšnih in drugačnih okoliščin sva postala intimnejša. Jaz, resno in odgovorno bitje, sem pristala na nespodobno povabilo. In uživala. 


Moža imam resnično rada. Je moja velika mladostna ljubezen, zanj sem v teku let marsikaj postorila, tudi ko je pripravljal doktorat in nabiral točke za akademsko kariero. V najini zvezi sem slišana in spoštovana. Druženje s sodelavcem pa malo razbije vsakdan, poteši skrite želje in pomaga krepiti sicer že davno ugotovljene trhle temelje lastne samopodobe. Dolgo sem pač bila plaha siva miška. In da me je opazil, mene, mojo malenkost, mi je zelo godilo. 


Priznavam, da je povzročil v meni pravi cunami. Vse bolj se mi megli od intenzivnosti čustev, ki zagotovo bolj sodijo v najstniška leta deklet in fantov, ki jih poučujem. Moja so zagotovo že davno mimo, pa tudi živeli nismo iste mladosti. 


Kako je z njegovimi čustvi? Vem, da ti nebodigatreba ženski dodatki moškim ne pristajajo. Močnejši spol je le za akcijo, tako ali drugačno. Samo ko spremljajo športne prenose ali so v živo na tekmah, takrat se raznežijo po moško in jih preplavijo čustva: bentijo in obupujejo ob izgubljenih priložnostih ali vpijejo in izlivajo gnev na sodnike. 


Vem, da je zadnje čase pod velikim pritiskom. Kot uspešnega ravnatelja ga snubijo na ministrstvo. Sam koleba, a mislim, da bo podlegel pritiskom in pričakovanjem vplivnežev iz politike. 


Ker sem na smučanju zlomila gleženj in imam po operaciji še nepohodni mavec, se le slišiva. Včeraj sva govorila, kolena so bila kot iz žolce, a v srcu orkan. Potožil je, da mu ni lahko, in zagotovil, da ni pozabil name. 


Kako je vedel, kaj mora izreči! Res me je pobožalo, a le za kratek hip. Naj se počutim bedno? Se bo milni mehurček pričakovanj razblinil? Pa saj sem potrpežljiva kot semena, ki v zemlji čakajo, da jih dež zalije in sonce prebudi s svojo toploto. Prepričujem se, da se moram prizemljiti, saj imam čudovitega moža, krasno hčer, dva nabrita vnuka in prelepo vnukinjo. 


A čustva ter velika mera ženske radovednosti ne dajo miru. Dokazano je, da moški dvakrat več lažejo kot me, ženske. Menda do 60. leta izrečejo kar sto tisoč laži, dnevno povprečno šest.
Res bi rada vedela, ali mi laže!



*Z zgodbo Mi laže? je na zadnjem dvajsetem Oninem natečaju leta 2016 kar tretjič zapovrstjo zmagala avtorica Tatjana Leskošek Denišlič. Rdeča nit natečaja je bila Laž.   

Jutri ne zamudite nadaljevanja zgodbe.