1 Izvir Pod hribom, Ljubljana 

V Šiški, tako rekoč pod 429 m visokim Šišenskim hribom, privre ob ulici Pod hribom na dan kar sedem studencev. Mnogi Ljubljančani obiskujejo najmočnejši izvir, ki so ga hkrati s cesto uredili, zasadili cvetje in postavili celo klopi. Prav tako so namestili cev, iz katere priteka voda, ki naj bi bila po mnenju mnogih kar čudežna. Očitno so to vodo poznali že stari prebivalci Emone. Tisti, ki redno hodijo k čudežnemu izviru vode na ulici Pod hribom, poročajo, da je voda izjemno čista, celo kristalna. Po preizkusu so ugotovili, da je voda ostala čista in pitna tudi po več mesecih, seveda če bi jo natočili v primerne steklenice. Svoje so povedali tudi akvaristi. Pravijo, da to vodo uspešno uporabljajo že desetletja za najbolj komplicirane in občutljive akvarijske ribe. To je zares čista, pitna, neoporečna in mehka voda, ki ima izredno malo trdih delcev, je biološko živa ter je najmočnejši antioksidant in živilo številka ena. 

2 Izvir Zdravšček, Škocjan pri Turjaku 

Škocjan je razloženo naselje z gručastim jedrom v turjaški pokrajini. Jedro vasi je okrog prenovljene župnijske cerkve sv. Kancijana, razloženi del pa je ob cesti Velike Lipljene–Turjak. Pri vasi je več izvirov, voda iz njih pa kmalu ponikne. O kraških vodotokih in o številnih podzemeljskih jamah na tem območju so si ljudje ustvarili svoje predstave. Od voda omenimo le najpomembnejše. Pod nekdanjo šolo v Škocjanu izvira Zdravšček, ki je ponikalnica. Izvir je lepo urejen, prav tako dostop po stopnicah. Po ljudskem verovanju ima zdravilno moč. Davne prednamce je voda vznemirila zaradi zaganjanja, v katerem so videli božje znamenje. Dostop je označen s posebno tablo, na kateri je tale pesmica: »Studenček pod skalco, kako si vabljiv in v svoji prostosti tako ljubezniv. Kozarček si mali s pijačo hladno, šumljaje napolni mi vselej voljno.« 

3 Topli vrelec Straža, Spodnje Pirniče 

Sredi polj pod Spodnjimi Pirničami v občini Medvode je razmeroma močan hipotermalni izvir Straža, ob njem pa je naravno mokrišče z zanimivim redkim rastlinjem in bogato favno. Ob izviru je urejen manjši bazen, ki predvsem domačinom poleti zagotavlja prijetno ohladitev. Po vodo iz izvira, ki je po doslej izvedenih raziskavah zelo kakovostna, hodijo ljudje iz bližnje in daljne okolice. V bazenu na Straži so v preteklosti ženske prale perilo, saj je v izviru voda s stalno temperaturo, ki se giblje med 18 in 23 stopinjami Celzija, tudi pozimi. S kočijo so na Stražo vozili tudi perilo smledniških grofov. Na tem znamenitem mestu so se torej sestajale žehtarice iz bližnjih vasi in med pranjem izmenjavale novice in novičke, kaj pokomentirale in kaj tudi dodale. Kroži pa tudi zgodba o čudežni moči vode, saj naj bi ženskam pomagala pri odpravljanju neplodnosti. 

4 Izvir zlate vode, Dobec pri Cerknici

Danes se nam zdi samoumevno, da do vode za vsakdanjo rabo pridemo brez najmanjšega truda. Še ne dolgo tega pa temu ni bilo tako. Vaščani Dobca – vas je dobre štiri kilometre oddaljena od Begunj pri Cerknici –, so vozili vodo od studenca lurške matere božje na svoje domove. Možje so v zasneženi zimi zapregli vola, na voz naložili večje posode in šli po vodo h koritu, da bi bila njihova zaloga pri hiši vsaj za nekaj časa. Še prej je bilo treba za silo očistiti pot do korita. To je bilo nadvse zamudno opravilo. Le nad kakovostjo vode se Dobčani niso mogli pritoževati. Pod cerkvijo sv. Lenarta, poleg kapelice lurške matere božje, je vodno korito, v katerega priteka čista voda iz izvira. Nad kapelico se je v mnogih letih lepo zarasel mogočen bršljanov grm. Kapelica in korito sta bili zgrajeni leta 1904. Ljudsko izročilo pravi, da voda iz tega izvira vsebuje zlato in je zdravilna, ker priteka skozi zemeljske plasti, bogate z zlatom. 

5 Studenec Močila, Avče  

Vas Avče blizu Kanala ob Soči ima kar nekaj zanimivosti. Za vas je značilen studenec Močila, ki je nad potokom Avščkom. Domačini ga imajo po vaškem izročilu za zdravilnega. Pri studencu je eno od redkih naravnih rastišč sredozemske praproti venerini laski, ki je zaščiteno. Praprot je zelo občutljiva in vlagoljubna rastlina. Pod Avčami je še izvir v Podlajšču, kamor so nekdaj v sušnih mesecih hodili po vodo. Poleg tega so tu ženske splakovale perilo, ki so ga prej doma prekuhale. Vas Avče je znana tudi po meteoritu, ki je 31. marca 1908 nekaj pred 9. uro dopoldne padel v Movrnov boršt v bližini Avč. Dogodek je prestrašil nemalo prebivalcev in sprožil živahne odmeve v tedanjih časopisih. Avče so znane še po črpalni hidroelektrarni, ki v času nizkih cen električne energije, torej ponoči in ob koncu tedna, le-to porabljajo za črpanje vode v akumulacijski bazen, v času visokih cen električne energije (konice ob delavnikih) akumulirano vodo porabljajo za proizvodnjo električne energije.