Dober starševski zgled je zlata vreden. Kolikokrat na teden najdete čas, da se z družino – imate odraslo hčerko in precej mlajšega sina – odpravite peš ali s kolesom v naravo oziroma kako drugače športat?

Žal časa za izlete v naravo to sezono nimam veliko, smo pa kolesarska družina, če se lahko tako izrazim; bolj ali manj vse v mestu opravimo s kolesi ali peš. Sina spremljam tako v šolo kot nazaj domov in najine klepete na poti bom ocenila kot neprecenljive. Hči ima svoja pota. 

Kadar tečem, verjetno razmišljam o marsičem. V mislih pišem pesmi, rešujem težave, se zdravim. Razbremenjuje me tek po PST (Poti spominov in tovarištva, op. a.).

V naravi si lahko človek najbolj sproščeno, neobremenjeno privošči iskren pogovor ter se tako razbremeni, prepreči negativni stres. Zakaj mislite, da je tako, in kje se vi najraje posvečate telesni dejavnosti?

Pomirja me zelena barva, tako da se zadovoljim že s pogledom na travnik pred blokom, sploh če po njem moj sin brca žogo. Sicer pa obožujem drevesa. Žal mi je, da imam premalo časa za sprehode po gozdu. 

Verjetno vam kdaj prija, da se na sprehod odpravite tudi povsem sami. Bi lahko opisali razliko, kako se počutite pred aktivnostjo med zelenjem na svežem zraku in po njej? Ali kdaj morda tudi na glas ali le v mislih ponavljate besedilo za katero od vlog ali službo popolnoma izklopite?

Tekst ponavljam tudi na poti v službo, kar na kolesu, pa čisto nezavedno. Kadar tečem, verjetno razmišljam o marsičem. V mislih pišem pesmi, rešujem težave, se zdravim. Razbremenjuje me tek po PST (Poti spominov in tovarištva, op. a.). Zelo rada sem zunaj, tudi pozimi. Kolesarim vse leto, tečem pa, ko imam čas ali celo zato, da se otresem slabih misli. Najraje imam zeleno, ki se prebuja v pomladi.