Po priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije za ohranjanje zdravja pri odraslih zadošča izvajanje 150 minut vsaj zmerne telesne dejavnosti ali 75 minut visokointenzivne telesne dejavnosti (oboje na teden). Skupen čas lahko dosežemo z zmerno telesno dejavnostjo po 30 minut vsaj pet dni v tednu ali pa visokointenzivno telesno dejavnostjo po 25 minut vsaj tri dni v tednu.
Priporočila veljajo tudi za zimo, ki naj ne bo razlog ali opravičilo za zmanjšano telesno dejavnost. Ob nenaklonjenih vremenskih razmerah še vedno ostajajo na voljo športne aktivnosti v zaprtih objektih, kot so telovadnice, zimski bazeni, pokrita teniška in badmintonska igrišča, fitnes centri ipd. A če je le mogoče, se odpravite v naravo.
Oblačila, ki prepuščajo znoj
Najpomembneje pri tem, ali se boste imeli pozimi zunaj lepo, je, da ste primerno oblečeni. To pomeni, da si oblačila nadenete po plasteh. Bistveno je, da se v njih ne preznojite in da znoj prepuščajo. Mokra oblačila so slab izolator, zato se telesna toplota pospešeno izgublja. Če smo v bombažnih, bodo ostala mokra, ko se bomo prepotili. Svetujemo torej plasti tanjših oblačil, ki znoj odvajajo navzven. Oblačila iz nekaterih umetnih materialov (polipropilen) in volne so toplejša od bombaža. Vrhnji kosi naj bodo tesno tkani in naj ne prepuščajo vetra.
Poskrbite tudi, da bo obutev nepremočljiva in da glava in roke ne bodo izpostavljene mrazu. Šal ni pomemben le zato, da nas ne zebe v predel vratu, temveč je koristen tudi, če ga nosimo čez usta, saj v njegovem zavetrju povečamo vlažnost neposredno vdihanega zraka skozi nos, zmanjšamo izgubljanje vode pa tudi temperaturo zraka povečamo že pred vstopom v nos. Koristili si boste, če boste vdihovali skozi nos in tako sami pripomogli k segrevanju in vlaženju vdihanega zraka.
Previdnost kroničnih bolnikov
Zdrav človek, ki poskrbi za zadostno hidracijo, se lahko v mrzlem zraku giblje neomejeno dolgo. Bolniki s kroničnim bronhitisom, astmo ali katero drugo vnetno boleznijo, povezano z dihali, morajo biti preudarni in se zadrževati zunaj, ko je manj mrzlo, manj časa, po možnosti opoldne.
Nacionalni inštitut za javno zdravje svetuje kroničnim bolnikom, predvsem starejšim, naj pazijo nase. Previdni naj bodo tisti z obolenji srčno-žilnega sistema, dihal, gibalno ovirani, sladkorni bolniki, podhranjeni, osebe z duševnimi motnjami in tisti, ki uživajo alkohol ali druge psihoaktivne snovi. Izpostavljenost mrazu lahko namreč povzroči opaznejše poslabšanje nekaterih bolezni (srčno-žilnih, obolenj dihal), pri krhkih ali funkcijsko manj zmožnih starejših obstaja večja možnost padcev in poškodb. Možne so podhladitve telesa in omrzline.
Preberite še: Kako se lahko ob slabem vremenu razgibamo doma
Povečana onesnaženost
Slovenija sodi med države, v katerih je zrak zaradi delcev PM10 med bolj onesnaženimi v Evropi. Čeprav se onesnaženost zraka zmanjšuje, so prebivalci še vedno izpostavljeni preseženim vrednostim, zlasti zaradi prometa in onesnaženosti iz individualnih kurišč. Nacionalni inštitut za javno zdravje obvešča, da je povišana raven onesnaženosti zraka predvsem v hladnejši polovici leta, in to v celinskih predelih Slovenije: »Epidemiološke študije o telesni dejavnosti Slovencev kažejo, da je nezadostna telesna dejavnost eden izmed najpomembnejših dejavnikov nezdravega življenjskega sloga v vseh obdobjih življenja. Z rednim pešačenjem in kolesarjenjem namesto vožnje z avtomobilom bomo ne samo ugodno vplivali na svoje zdravje, temveč tudi prispevali k čistejšemu zraku. A naj bodo kolesarji in pešci zaradi povečane telesne aktivnosti in s tem povezanega bolj intenzivnega dihanja previdni z izpostavljenostjo onesnaženemu zraku.«
Proč od prometnic
Navedena opozorila ne pomenijo, da je v mrzlem delu leta nespametno biti na prostem. Pomembno je le, da gibanje v mestu omejimo na del dneva, ko je onesnaženost zraka najmanjša. Izogibajmo se bližini prometnic, izberimo park ali gozd, ne izvajajmo napornejših fizičnih aktivnosti, dovolj je lahko sprehod. Da bi bili na tekočem, kakšno je stanje zraka v kraju, kjer ste, pa lahko redno spremljate objave na spletni strani Agencije Republike Slovenije za okolje.
Onaplus.si lahko sledite tudi na Facebooku: