Čemaž ali medvedov luk nepoznavalci največkrat zamenjajo z jesenskim podleskom, čmeriko in šmarnico, usodna napaka pa lahko povzroči tudi smrt. 

Zamenjav, je bila najprej usodna za žensko, ki je po ponedeljkovem zaužitju umrla včeraj, mož pa danes. Na previdnost pri nabiranju čemaža pa je na novinarski konferenci opozoril doc. dr. Miran Brvar, dr. med., vodja Centra za klinično toksikologijo in farmakologijo na UKC Ljubljana. »V Centru za klinično toksikologijo in farmakologijo UKC Ljubljana želimo opozoriti nabiralce čemaža na nevarnost zamenjave s podobnimi strupenimi rastlinami, kot je jesenski podlesek. Čemaž in jesenski podlesek imata podobne podolgovate liste, zato so zamenjave pogoste in žal lahko tudi usodne za nabiralce ter njihove sorodnike in prijatelje. Od leta 2000 smo v Centru za klinično toksikologijo in farmakologijo zdravili 32 takšnih bolnikov in trije so zaradi zastrupitve z jesenskim podleskom žal umrli, saj jesenski podlesek vsebuje močan strup kolhicin, ki je že v majhnih odmerkih smrtno nevaren. Od leta 2015 smo v sklopu 24-urne toksikološke službe prejeli še 34 klicev zdravnikov iz cele Slovenije, ki so obravnavali bolnike zaradi suma na zastrupitev z jesenskim podleskom, ker so imeli prebavne težave po obroku 'čemaža'.« 



Kot je poudaril, sta lahko usodni že dve rastlinici podleska: ta namreč zavre delitev celic in poškoduje vse organe: »Zastrupitev z jesenskim podleskom poteka v več fazah. Od 2 do 12 ur po zastrupitvi bolnikom postane slabo, bruhajo in imajo bolečine v trebuhu ter hudo drisko, ki je lahko krvava. 24 do 72 ur po zastrupitvi pride do okvar srca, jeter, ledvic, trebušne slinavke in pljuč. Pri bolnikih, ki preživijo prvi fazi zastrupitve, se po štirih do petih dneh zaradi zavrtosti kostnega mozga zniža število belih krvnih celic in število ploščic, zato se poveča nevarnost za okužbe in krvavitve. Po dveh do treh tednih pa bolnikom izpadejo še lasje. V primeru prebavnih težav po obroku divjih rastlin, predvsem po obroku čemaža, moramo vedno pomisliti na zastrupitev z jesenskim podleskom. Ob vsakem sumu na zastrupitev s strupeno rastlino priporočamo čimprejšnji pregled pri zdravniku v urgentni ambulanti. Rastlino ali njene dele oziroma ostanke vedno vzamemo s seboj k zdravniku, saj bodo tako v bolnišnici veliko lažje prepoznali rastlino in ustrezno ukrepali.«   

In še poglavitni poudarek: kdor čemaža ne pozna, naj ga ne nabira!


Jesenski podlesek raste na vlažnih travnikih in gozdovih po vsej Sloveniji. Jeseni ima žafranu podoben cvet, plodovi nastanejo spomladi prihodnje leto, ko se tudi razvijejo ozki in mesnati listi, dolgi do 40 centimetrov. Jesenski podlesek tako kot čemaž zgodaj spomladi požene liste in pogosto rasteta skupaj. Čemažev list ima izrazit vonj po česnu, medtem ko list podleska rahlo smrdi. Listi čemaža so vedno svetlo zeleni, listi podleska so temno zeleni. Čemaž cveti spomladi, podlesek jeseni. Čebulica čemaža je bela, drobna in ima duh po česnu. Med listi podleska se razvijejo zelene glavice. Vsi njegovi deli so strupeni, najmočnejša strupa sta kolhicin in demekolcin, strupena pa je že voda s šopkom jesenskega podleska. Vsebuje od 0,1 do 0,6 odstotka kolhicina. Odmerek manjši od 0,5 miligrama na kilogram telesne teže povzroči prebavne težave. Pri odmerkih večjih od 0,8 miligrama na kilogram bolniki običajno umrejo. 


Zelo nevarna je lahko tudi zamenjava čemaža s šmarnico ...


 

... ali čmeriko.