Nima kakšnih posebnih razvad, ne premamijo je piškoti niti tortice, ki se bohotijo za steklenimi vitrinami mestnih kavarn, težje se upre le klasični mlečni čokoladi. In knjigarnam! Ko je še študirala v središču Ljubljane, je v kateri od njih prebila po več ur. »To je zame poseben prostor. Tudi v vsakem večjem mestu, po katerem potujem, vedno iščem knjigarne in knjižnice,« pripoveduje Primorka Urška Šestan, zadnjih devet let prepoznaven televizijski obraz, ki s svojimi prispevki v rubriki Vizita že šest let ozavešča gledalce z nasveti in novicami s področja zdravstva in zdravega življenja. Verjame v preventivo in v pogovoru z njo smo spoznali, da kovačeva kobila vendar ni vedno bosa. 

Naše mame najbolje vedo. Kaj najboljšega se vas je prijelo v otroštvu?

Mislim, da se vsako leto bolj zavedam, kako prav je imela mama, ko mi je svetovala, me opozarjala in vzgajala med odraščanjem. Takrat je težko razumeti, da je postavljanje mej v resnici izkazovanje ljubezni. Danes to veliko bolje razumem in sem jima neskončno hvaležna za vzgojo, ki sem jo imela.

Predvsem v začetku 20 sem pozabila dati sebe na prvo mesto. Zdaj živim drugače. Ampak to te nauči življenje, izkušnje. Ne glede na to, kaj vse storiš, koliko se trudiš, vedno se bo našel kdo, ki bo to videl drugače. Včasih bi mi to pokvarilo dan in bi v sebi premlevala in se obremenjevala. 

Kaj pa, kar se tiče zdravega načina življenja?

Pri nas doma je bila vedno na prvem mestu preventiva. Dejansko se ne spomnim, da bi bila kdaj pri zdravniku, pa ne vem, ali zato, ker smo pazili na zdravje, imeli srečo, ali ker smo jedli doma pridelano in pripravljeno hrano in se vse dneve podili po vasi. Moja mama še danes kdaj reče, malo za šalo, malo zares, da zaradi naju z bratom ni bila niti en dan na bolniški.

Preberite še: Viktor Zupančič: Sladkorna bolezen, mobing in ločitev so mu spremenili življenje na bolje 

Če bi srečali sebe pri 17 letih, kakšen nasvet bi si dali?

Pri 17 človek drugače razmišlja, tako da ne vem, ali bi dejansko upoštevala nasvet. (smeh) Sicer bi si pa želela, da bi si upala več tvegati in se manj ozirati na druge. Predvsem v začetku 20 sem pozabila dati sebe na prvo mesto. Zdaj živim drugače. Ampak to te nauči življenje, izkušnje. Ne glede na to, kaj vse storiš, koliko se trudiš, vedno se bo našel kdo, ki bo to videl drugače. Včasih bi mi to pokvarilo dan in bi v sebi premlevala in se obremenjevala.

Radi hodite na morje, prav tako v hribe. Kateri letni čas vam je bliže?

Sodim v ozek krog ljudi, ki so jim enako všeč vsi letni časi. Spomladi, ko se narava prebuja in vse cveti, začne se nov krog življenja, poleti, ko so dnevi res dolgi, sončni, pa topli večeri in nato jesen v vseh svojih barvah. Rada opazujem drevesa, kako spreminjajo obleko. In potem zima, topla oblačila, gazenje po snegu in z lučkami razsvetljene ulice. Zdaj vidite, kako težko je izbrati najljubši letni čas?

Kako skrbite za zdravega duha v zdravem telesu?

Včasih sem skrbela samo za zdravo telo, zdaj pa tudi za duha. Znam se umiriti, odklopiti, si vzeti čas samo zase, pa čeprav ne tako pogosto, kot bi si želela ali potrebovala. Trudim se, da bi redno meditirala, telovadila, si hrano pripravila doma. Ne uspe mi ravno vsak dan, ampak napreduje se počasi, bo bolj dolgoročno. (smeh)

Edina zares velika želja, s katero vsakič znova zaspim, je, da bi bili moji bližnji in jaz zdravi. Samo to. Naj se sliši še tako klišejsko, ko vidiš toliko bolezni in trpljenja, veš, da rek, da je zdravje naše največje bogastvo, še kako drži. Nič drugega ni tako pomembno. 

Kakšen pogled imate skozi okno dnevne sobe oziroma kakšnega bi si želeli?

Imam kar srečo, ker skozi okno vidim zelenje, drevesa in lahko opazujem, kako se narava spreminja iz meseca v mesec. Seveda bi si želela pogled na neskončen travnik, ampak že za to, da ne gledam v fasado sosednje stavbe, sem hvaležna.

Kateri intervjuvanec vas je najbolj navdihnil?

To je pa res težko vprašanje. Nekateri so me veliko naučili, drugi so mi povedali stvari, o katerih sem še dolgo razmišljala, tretji so pri svojem delu tako veliki, a hkrati tako dostopni, da se v njihovi družbi počutiš, kot bi bil na vrhu sveta. In potem so taki, ki ti ostanejo v srcu za vedno. Ljudje, ki živijo s hudo boleznijo, ki se borijo za svoje otroke ... Vedno me prevzame moč neverjetnih mam, kot so Petra Greiner, Ana Jerak, Darja Strazberger. Ženske, ki premikajo meje za svoje otroke.

Imate skrivno željo, ki nam jo lahko zaupate?

Edina zares velika želja, s katero vsakič znova zaspim, je, da bi bili moji bližnji in jaz zdravi. Samo to. Naj se sliši še tako klišejsko, ko vidiš toliko bolezni in trpljenja, veš, da rek, da je zdravje naše največje bogastvo, še kako drži. Nič drugega ni tako pomembno. Sicer si pa želim bistveno več potovati, kot mi uspeva zadnja leta. Želim si denimo obiskati skandinavske države, od vzhoda do zahoda prevoziti Ameriko, si ogledati njihove narodne parke.

Kakšen bi bil vaš jedilnik, če bi imeli osebnega chefa?

Že to, da bi imela redne in urejene obroke, bi bilo veliko. Če bi imela osebnega chefa, bi verjetno jedla bistveno več raznovrstne hrane. Se mi zdi, da kljub trudu pojem premalo rib in zelenjave. To bi popravila.

Prisegate na kakšen poseben recept za podporo imunskega sistema v hladnejših mesecih?

V tem času si v vse tople napitke dodam cimet, limono ali domači med. Namesto kave pa si skoraj vsako jutro pripravim cikorijo z mandljevim mlekom, dodam kurkumo, cimet, ingver in žličko medu.