Gotovo vsi poznate bučke kot okusno in svežo poletno hrano. Recepti so preprosti in ne bo jih težko vnesti v prehrano. Nekateri trdijo, da buče niso zelenjava, ampak sadje. Kakor koli že, enostavne so za pridelavo in preproste za uporabo. Izjemno primerne so tudi za prehrano bolnikov, saj so nizkokalorične in lahko prebavljive, prav zato pa jih obožujejo tudi tisti, ki se želijo otresti odvečnih kilogramov.
Zrele bučke zrastejo v dolžino do 40 centimetrov in tehtajo okrog dva kilograma. Manjši ko je plod, bolj nežen in rahel okus ima. Plodovi so večinoma svetlo ali temno zeleni, gojijo pa tudi rumene bučke. Meso je belo do svetlo zeleno z mnogo majhnimi, mehkimi in užitnimi semeni. Bučke imajo relativno nevtralen okus, surove rahlo spominjajo na orehovega.
Zdravilne učinkovine
Bučke so se razvile iz orjaških buč, ki so doma v Južni Ameriki, Mehiki in zahodni Indiji. Američani se nad njimi navdušujejo že stoletja, pri nas pa se nekako zdi, da nekateri še vedno ne vedo, kaj sploh početi z njimi.
Kitajska tradicionalna medicina verjame, da uživanje bučk blaži simptome bolezni prebavnega trakta in ledvic. Zaradi visoke vsebnosti kalija delujejo tudi odvajalno, vitamina A in C pa dobro vplivata na imunski sistem, kožo in oči. Zaradi velikega števila antioksidantov bučke pomagajo varovati pred rakom, hkrati pa ohranjajo mladosten videz.
Bučke so ena izmed najbogatejših in najučinkovitejših zalog karotenoidov, kar jih uvršča v seznam najhrane. Hrana, bogata s karotenoidi, ima namreč mnoge dobrodejne učinke na zdravje in pomaga preprečevati bolezni, kot so različne vrste raka, srčne bolezni, očesna mrena in degeneracija rumene pege.
Lupina je dragocena
Kot rečeno, je najbolje, če jih vzgojite na lastnem koščku zemlje, utrgate sveže in takoj uporabite. Tako bo v njih ostalo največ hranilnih snovi, ki se med transportom izgubijo, prav tako pa boste lahko brez skrbi zaužili tudi njihovo lupino, ki vsebuje celo vitamin E, zaradi česar bi bila prava škoda, da bi jih lupili.
Če pa bučke kupujete na tržnici ali zelenjavnih oddelkih trgovin, izberite ravne ali le rahlo upognjene, dolge od 15 do 20 centimetrov, z majhnim pecljem in nežno zeleno lupino. Meso takih bučk je svetlo zeleno in hrustavo, na tej stopnji rasti pa imajo tudi najboljši okus. Predvsem večje bučke so v notranjosti lahko rahlo gobaste in imajo pust, delno trpek okus. Po belih lisah prepoznamo tiste, ki so rasle na prostem.
Ste jih že kdaj posušili?
V hladilniku, v posebnem predalu za zelenjavo, jih lahko hranimo kar ves teden. Shranjevati jih moramo ločeno od druge zelenjave, sicer začnejo hitreje gniti. Če nas je domači pridelek presenetil, jih lahko tudi zamrznemo. V tem primeru jih je dobro predhodno narezati na ustrezne kosce, kajti pri kasnejši uporabi jih je najbolje neodmrznjene stresti na ponev in rahlo podušiti, kar povzroči hitro izparevanje vode, potem pa jih lahko pripravimo povsem enako kot sveže. Sicer pa je najboljši način konzerviranja sušenje. Oprane plodove narežemo na približno centimeter debele koleščke in jih posušimo. Preden uporabo jih približno za tri ure namočimo v rahlo mlačno vodo.
Nekaj kulinaričnih namigov
Bučke najdemo v tradicionalnih jedeh kot tudi v inovativnih kulinaričnih specialitetah.V vsakodnevni prehrani jih lahko kombiniramo na več načinov, posebno dobre so kot priloga ali glavna jed s poljubnim nadevom. Pri nas so razširjene mlade zelene bučke ali zucchini. Ob pripravi jih nikoli ne pražimo, samo opečemo in dušimo, da ne uničimo vseh dobrih sestavin in mineralov v zelenjavi.
Če bučko nadevamo z mesnim nadevom in jo gratiniramo v pečici, jo prej mariniramo. Najboljša bo z oljčnim oljem, pred serviranjem pa jo lahko pokapljamo z bučnim oljem. Prav tako jih lahko nadevamo z zelenjavo ali dušenim rižem.
Mlade bučke lahko uživamo presne v solati, večje plodove pa kuhamo, dušimo in pečemo. Izjemno okusne so kot priloga k jagnječji pečenki ter k mesnim, ribjim ali piščančjim jedem. Iz pretlačenih bučk, ki smo jim dodali malo smetane, lahko pripravimo zelo slastne juhe. Najbolj primerna zelišča za jedi z bučkami so bazilika, luštrek, timijan in česen. Pri pripravi pa ne moremo zgrešiti tudi, če jih kombiniramo z drobtinami, maslom, kajenskim poprom, sirom, smetano, koromačem, jajčevci, limono, majaronom, gobami, oljčnim oljem, čebulo, origanom, peteršiljem, pestom, rožmarinom, žajbljem, s paradižniki, kisom ali lešniki.
V gurmanskem svetu ni več novost, da so užitni tudi cvetovi bučk. Skrbno pobrani, namočeni v tajsko tempuro ali jajčno zmes, potem pa ocvrti, so odlična zgodnjepoletna predjed. Lahko jih tudi polnimo, blanširamo in spečemo v pečici ali pa jih pripravimo v juhi.
Bučke lahko pripravimo tudi kot sladico. Na nastrgane potresemo koščke naribane čokolade, za nekaj časa postavimo v zamrzovalnik in dobimo odlično osvežilno poslastico.
Preberite še --> Kdaj so bučke toksične in na kaj moramo biti pozorni, da se ne zastrupimo
Onaplus.si lahko sledite tudi na Facebooku: