Kaj po vašem počnemo narobe, obenem pa počez govorimo, da se natančno zavedamo škode, ki jo odvečni kilogrami prinašajo telesnemu in psihičnemu počutju?

Mislim, da je odgovor sila preprost. Danes se hrana dobi skoraj na vsakem koraku in ljudje v zahodnem svetu jemo veliko preveč. Evolucijsko gledano je nekoč tudi za človeka obstajalo pravilo, da so vedno znova prišla obdobja brez hrane, kar pri prostoživečih živalih velja še zdaj. Mi imamo od tri do pet rednih obrokov dnevno, vmes številne napitke s prigrizki, stalno poln hladilnik. Naše telo je bolje prilagojeno na občasno pomanjkanje hrane kot na nenehno preobilje, zato je naša genetika tudi bolj naklonjena občasnemu postenju v kakršni koli obliki kot stalnemu prenajedanju. Nič nenavadnega, da se vse več ljudi vsako leto loti krajšega ali daljšega posta, ker se, tako mi pravijo, že po dva- ali tritedenskem postenju bolje počutijo vsaj pol leta. Skratka, prepričan sem, da bi bilo manj tveganja za civilizacijske bolezni in seveda nobenih debeluhov, če bi se nam uspelo disciplinirati v zmernem prehranjevanju. Seveda tudi sedeč in stresen način življenja prispeva k zdravstvenim težavam, toda prenajedanje z nenaravno prehrano je pri večini glavni vzrok. 



Kakšna je vaša osebna zgodba, ki vas je vodila do zavoda Preporod?

Lani je minilo 25 let mojega delovanja, h kateremu je leta 1992 prispevala moja izkušnja, ko mi je hude zdravstvene težave uspelo premagati s korenito spremembo prehranjevanja. Po treh mesecih uživanja izključno rastlinske, celo presne, surove prehrane (zelenjava, sadje, semena, oreški, suho sadje, kalčki, sokovi itd.) so moje težave izzvenele. Knjiga Ernsta Günterja Živeti brez bolezni je odločilno vplivala na moje zdravje in moje življenje se je pozneje obrnilo v drugo smer. Mnogi, ki so si s slabimi navadami pokvarili zdravje, so po prehodu na nekajtedensko ali večmesečno prehranjevanje izključno s presno rastlinsko prehrano poročali o precej izboljšanem zdravju. To me je spodbudilo v raziskovanje in učenje po svetu, predvsem v Ameriki, in me prelevilo v motivatorja za krepitev zdravja in zdrav življenjski slog. Od takrat, z občasnimi izjemami, mi najbolj prijajo polnovredna rastlinska prehrana in vsakoletna postenja, ki lahko trajajo od pet do deset dni, vsako drugo leto pa denimo tri ali štiri tedne. Telo me kar samo pokliče k postu, ko si zaželi temeljite osvežitve. V veliko zadovoljstvo mi je tudi dokaj intenzivno ukvarjanje s triatlonom, ki ga vidim kot idealen šport za rekreativce. Vključuje najbolj naravne oblike gibanja, kjer ni hitrih sprememb hitrosti in smeri gibanja, kar varuje pred poškodbami. 


Kaj so strupi in odpadne snovi v organizmu, ki naj jih očistimo?

V tkivih se kopičijo snovi, ki jih telo ne more uporabiti in s svojimi lastnostmi vplivajo na spremembo notranjega biološkega okolja in posledično potrebo po prilagoditvenih fizioloških procesih (simptomi t. i. bolezni), s katerimi skuša organizem popraviti škodo, se rešuje, zdravi. Snovi, ki obremenjujejo organizem in motijo njegovo normalno delovanje, so denimo kalcij, ki se nabira v žilah, pesek v revmatskih sklepih, kamenčki v ledvicah, žolčniku, mehurju, črevesju, na zobeh. Ogrožajoča je tudi vsa odvečna telesna maščoba, posebno nevarna je v jetrih in okoli srca. Negativna čustva (stres, zamere, sovraštvo) poslabšajo prebavo in denimo povzročijo nastanek kristalov (pri presnovi beljakovin). Koloidne odpadne snovi, kot je sluz (zaradi preveč škroba in maščob), če se recimo premalo gibljemo ali telo ne dobi dovolj kisika, organizem slabo razgrajuje in izkorišča hranilne snovi, kar dodatno vodi v preobremenitev z odpadnimi snovmi. Med vsakdanjimi izdelki, ki lahko vsebujejo številne strupene snovi, so lahko še kozmetični izdelki, parfumi, šamponi, dezodoranti, laki za lase, rastlinska olja, razne kreme in drugo, kar vsakodnevno brez razmišljanja uporabljamo. Organizem močno obremenjujejo tudi zdravila, posebno če jih človek v večjih količinah uživa dlje. Med postenjem lahko telo s svojimi mehanizmi, vrojeno težnjo po vzpostavljanju homeostaze, tj. samoregulacije, učinkovito razgrajuje in odplavlja v organizmu nakopičene odpadne in strupene snovi, pospešuje obnavljanje in s tem tudi samozdravljenje na celični ravni.



Kaj dobrega zase naredimo, če en dan v tednu pijemo samo tekočino ali uživamo samo presno sadje in zelenjavo?

Enodnevni post ali sadni dan je lahko zelo razbremenilen, kakšnih posebnih učinkov pa ne bomo deležni. Ljudje so zelo zadovoljni s posti, ki trajajo vsaj deset dni, za resnejšo regeneracijo in obnavljanje mora postenje trajati najmanj tri ali štiri tedne. To človek zelo lepo izpelje, če je za to primeren, če se na post dobro pripravi in ga tudi modro izvaja. Mnogi, ki želijo telesu omogočiti dovolj časa za obnavljanje, ki ga lahko imenujemo samozdravljenje, se postijo tudi do 40 dni. Številni so tako temeljito prečistili organizem in okrepili telesno in duševno zdravje, da so najrazličnejše zdravstvene tegobe izzvenele, mnogokrat tudi kronične bolezni, nekatere imenovane celo neozdravljive, denimo artritis, Crohnova bolezen, psoriaza, diabetes tipa 2, vnetja, razgradili so se miomi in ciste, PSA se dramatično zniža, povišan krvni tlak se lepo uravna, bronhialna astma izzveni itd. Telo ima vrojene res neverjetne sposobnosti obnavljanja, ki pa je lahko uspešno le, če mu omogočimo naravne okoliščine, iste, ki omogočajo življenje. Zato kličem: vzemite si čas, dokler je še čas.


Komu postenja ne priporočate?

Odsvetoval bi ga podhranjenim, telesno in duševno izčrpanim ljudem. Če gre za kakršne koli zdravstvene težave, je priporočljivo, da se prej posvetujemo z osebnim zdravnikom, ki dobro pozna naše stanje. Posebno še, če uživamo zdravila ali smo deležni druge medicinske obravnave. Tudi tisti, ki imajo duševne težave, naj tega ne počno brez zdravniškega nadzora. Nosečnice in doječe matere naj se ne postijo. Postimo se vedno dobrovoljno in prostovoljno, če je koga strah, naj se ne posti. Po svetu je čedalje pogostejši v preventivne, verske, v medicini pa tudi v terapevtske namene. Pri nas se lahko pod zdravniškim nadzorom razstrupljate s postom v zdravilišču Šmarješke Toplice. Letos sem se teden dni postil na Buchingerjevi postni kliniki v Nemčiji, kjer izvajajo postenja vse do leta 1920, ko se je dr. Otto Buchinger z dvema postoma rešil invalidskega vozička. Sedanji vodja klinike dr. Andreas Buchinger bo še letos obiskal Slovenijo in s predavanji in v medijih predstavil njihove izkušnje z več 100.000 pacienti.