Gloria Vandrebilt se je rodila v družino bogatih ameriških aristokratov Vanderbilt, potomcev nizozemskih priseljencev, ki so v emigrirali v Ameriko v 17. stoletju in naselili področje današnjega Manhattna v New Yorku, tedaj znanega pod imenom Novi Amsterdam. Njen prapradedek je bil sloviti Cornelius Vanderbilt, ki je družini pravzaprav prislužil bajno bogastvo s transportom, sprva po vodi, vozil je trajekt med Staten Islandom in Manhattnom, kasneje pa je pričel vlagati v železnico in imel v lasti veliko pomembnih linij v New Yorku. Na vrhuncu svojega bogastva je imel pod palcem več kot današnjih 130 milijard evrov in se tako v zgodovino zapisal kot drugi najbogatejši Američan (takoj za Johnom Davisonom Rockefellerjem). Kljub temu je živel relativno skromno in šele Corneliusovi potomci, ki so po njegovi smrti podedovali zajetno premoženje, so na vzhodni obali ZDA zgradili številna razkošna domovanja (med drugimi na sloviti Peti aveniji v New Yorku in v dekadentnem Newportu na Rhode Islandu).
Gloria se je 20. februarja 1924 rodila Vanderbiltovemu pravnuku Reginaldu Claypooli Vanderbiltu in Glorii Lauri Mercedes Morgan, že v zgodnjem otroštvu pa pristala v časopisih, saj se je njena mati po smrti soproga, ki je zaradi alkohola umrl za cirozo jeter, z bogato teto Gertrude Vanderbilt Whitney na sodišču pravdala za skrbništvo nad otrokom. Gloria je po smrti svojega očeta namreč postala dedinja polovičnega deleža petih milijonov dolarjev vrednega sklad (danes bi znašal 71 milijonov dolarjev, drugi del pa je pripadel njeni polsestri), njena mati pa skrbnica denarja do hčerine polnoletnosti. Na račun tega je vdova živela razkošno razpeta med Parizom in New Yorkom ter se družila s predstavniki britanske kraljeve družine. Vse to ni bilo po godu teti Gertrudi, ki je proti Glorii sprožila sodni postopek, ki je bil tako zloglasen in dolgotrajen, da so ga poimenovali kar »pravda stoletja«. Ne samo da so bili Vanderbiltovi zvezdniki svojega časa, medije so vznemirjale tudi številne tetine obtožbe, kako neprimerno mati vzgaja malo Glorio in zapravlja družinsko zapuščino, med drugim jo je tudi javno obtožila lezbične afere s članico britanske kraljeve družine. Po šokantnih pričevanjih je skrbništvo nad otrokom naposled dobila teta, ki je deklico odpeljala v svoj dvorec na Long Islandu, kjer je odraščala skupaj z bratranci in sestričnami njene starosti.
V šoli se je mlada dedinja navdušila nad umetnostjo in kasneje študirala tako likovno umetnost kot igralstvo. Temu se je posvečala v 50. in 60. letih prejšnjega stoletja, ko je nastopala tako v gledališču kot tudi odigrala v nekaterih televizijskih dramah, nato pa se vrnila k umetnosti. Številne oljne slike, akvarele in risbe je pričela razstavljati na samostojnih razstavah, konec 60. let pa je njena dela odkupilo tudi podjetje Hallmark Cards, ki še danes izdeluje voščilnice, in kmalu je njena umetniška žilica našla pot v masovno proizvodnjo. Ustvarjala je izdelke za dom (od tekstilnih dodatkov do keramike in stekla), v 70. letih pa je nato sledil prodor v modno industrijo. To ni bilo nič nepričakovanega, saj je Gloria po tako burnem otroštvu pred fotografske objektive stopila že kot mlada ženska. Pri 17 letih se je kot manekenka slikala za Harper's Bazaar, kasneje pa s svojim obrazom zastopala tudi svojo linijo oblačil in dišav.
Prvič je modi svoje ime posodila s kolekcijo šalov, nato pa z indijskim oblikovalcem Mohanom Murjanijem ustvarila uspešno zgodbo kavbojk, ki so nosile njen podpis na zadnjem žepu in logotip laboda (ta je po prvi gledališki predstavi, v kateri je nastopila, postal njen zaščitni znak). Ženske so jih vzljubile, ker so bile veliko bolj prilegajoče, kot ostali konkurenti tistega časa.
Labod je krasil še številne druge modne izdelke, od oblek, srajc in čevljev do usnjenih dodatkov in parfumov, Gloria pa je kljub svoji sramežljivosti, stopila na čelo vsake linije, kar je bilo za modne oblikovalce tedanjega časa nekaj nezaslišanega, bili so le ustvarjalci v ozadju.
Bogata kariera Glorie ni ovirala pri ljubezni. Dedinja se je poročila kar štirikrat, v dveh zakonih pa rodila tudi štiri sinove. Prvič je bila stara rosnih 17 let, o njenem soprogu hollywoodskem agentu Patu DiCiccu se je govorilo, da je mafijec, in kasneje je priznala, da jo je velikokrat pretepal. Ločila sta se le tri leta po poroki in Gloria se je še isto leto poročila z dirigentom Leopoldom Stokowskim ter mu rodila dva sinova (Leopolda Stana in Christopherja, oba še vedno živita). A po desetih letih se je tudi njuna sreča končala in leto po drugi ločitvi 1955 je dedinja že v tretje zakorakala pred oltar z režiserjem Sidneyjem Lumetom. Skupaj sta vztrajala do avgusta leta 1963, se nato ločila, Glorio pa je zopet hitro poneslo v objem novega moškega, pisatelja Wyatta Emoryja Cooperja, s katerim sta bila poročena vse od decembra 1963 do njegove smrti 15 let pozneje.
V tem zadnjem zakonu je umetnica povila še dva sinova, Carterja Vanderbilta Cooperja (ki si je pri 23 letih vzel življenje, ko je skočil s 14. nadstropja družinskega stanovanja) in Andersona Haysa Cooperja, danes slavnega televizijskega voditelja ameriške postaje CNN.
Gloria se ljubezni ni otepala niti po smrti zadnjega moža, zadnja leta je bila v dolgoletnem razmerju s temnopoltim fotografom, glasbenikom in filmarjem Gordonom Parksom. Oboževali so jo številni znani moški, ljubimkala je denimo z Marlonom Brandom, Frankom Sinatro, Howardom Hughesom in Roaldom Dahlom. Ameriški romanopisec Truman Capote pa naj bi se nad bogato dedinjo tako navdušil, da mu je služila kot navdih za junakinjo Holly Golightly dela Zajrk pri Tiffanyju.
Gloria se je v zrelih letih vrnila nazaj k umetnosti, razstavljala je svoja umetniška dela in se lotila pisanja, izdala je knjige o notranjem oblikovanju, svoje spomine in celo erotični roman ter redno pisala tudi za ugledne časopise in revije (The New York Times, Vanity Fair in Elle). Pred tremi leti je skupaj s sinom Andersonom Cooperjem izdala tudi knjigo intimnih pisem med materjo in sinom, s katerim sta si bila izredno blizu. Prav on je včeraj sporočil, da je umetnica preminula, »Gloria Vanderbilt je bila izjemna ženska, ki je ljubila življenje, in ga živela pod lastnimi pogoji,« je dejal in dodal: »Bila je slikarka, pisateljica in oblikovalka, a tudi izjemna mati, žena in prijateljica.«
Lansko leto je reviji New York Magazine dovolila, da pokuka v njeno umetniško stanovanje na Peti aveniji v New Yorku in posneli so tale video.
Onaplus.si lahko sledite tudi na Facebooku: