Povejte mi, prosim, za začetek nekaj o sebi.

Živim v Ljubljani v mirnem okolju Podutika, kjer sem lahko v stiku z naravo. Tako tudi najraje in najlažje ustvarjam. Vsak dan pa sem seveda v Stari Ljubljani, brez katere si ne predstavljam življenja in tudi moj nakit ne bi bil to, kar je. Po izobrazbi sem steklarka in steklobrusilka, kar je bila predvsem očetova želja. Sama si tega poklica nisem nikoli želela ... Toda življenje te pelje svojo pot. Poklic sem pridobila v Steklarski šoli v Rogaški Slatini, kjer je bilo pri izobraževanju veliko praktičnega pouka. To je zelo pomembno, saj so dandanes učenci polni teorije, a brez prakse.

Kdaj ste prvič pihnili v steklo in kaj je nastalo?

Čisto prvič sem v steklo pihnila pri približno štirih letih. Takrat sem s starši živela v Nemčiji blizu Frankfurta, kjer sem tudi rojena, in tam sem preživela otroštvo do 10. leta. Oče je bil laboratorijski steklopihač v veliki tovarni, ob popoldnevih pa je v svoji delavnici ustvarjal umetniške izdelke, vaze, svečnike, miniature. Tam sva ga z mamo obiskovali in kot vedoželjen otrok sem seveda hotela poskusiti. Prvič sem pihnila mini bučko, iz katere danes nastajajo moje najprepoznavnejše ogrlice mehurčki (niz preprostih prozornih kroglic, op. a.).

Kaj vse vas je o steklu naučil vaš žal že pokojni oče Franc Germ, katerega tradicijo nadaljujete že 30 let?

Zelo veliko sem se naučila od očeta v domači delavnici. Ne samo o steklu in tehnologiji, temveč tudi o ekonomiji, marketingu, psihologiji. O vsem, kar potrebuješ za nastanek in prodajo izdelka. Predvsem pa sem dobila delovne navade in disciplino pri delu. To je zelo pomemben dejavnik. Sicer pa se je v naši družini vse vrtelo okoli stekla: pogovori ob kosilih, na izletih, dopustih. Meni to ni bilo všeč. Steklo me ni nikoli kaj prida zanimalo.


Kako pa vas je le začelo zanimati in kdaj ste začutili steklo kot modni nakit?

Okoli leta 2000 sem prvič začutila, da bi lahko vso to stekleno zgodbo obrnila sebi v prid. Hči me je v tistem času kot 12-letna punčka neumorno prosila, naj ji naredim steklene uhane. In tako se je vse skupaj začelo. Njej sem naredila uhane, sebi pa prstan. Lahko rečem, da se je takrat pri meni začela eksplozija ustvarjalnosti, za katero sploh nisem vedela, da jo nosim v sebi. Začel je nastajati stekleni nakit BKG.

Kje dobite navdih za svoje stvaritve in kdaj najraje ustvarjate?

Navdih pride od vsepovsod: na potovanjih, počitnicah, rada imam galerije, muzeje, ples, arhitekturo, modo ... skratka vse lepe stvari. Najbolj pa, ko sem spočita in neobremenjena. Veliko obiskujem tudi sejme nakita po vsej Evropi, saj se mi zdi pomembno, da si na tekočem z novostmi in novimi trendi. Ustvarjanje pri meni poteka ves dan, dopoldne sem v delavnici, popoldne pa v ateljeju na Starem trgu, kjer sestavljam, lepim in tudi popravljam nakit. To je moj življenjski slog. Sem oseba, ki mora nenehno kaj početi.

Vaši unikatni prstani, ogrlice, zapestnice, uhani krasijo znane Slovenke, tudi TV-voditeljico Nino Osenar. Kako sta se našli?

Res je, precej znanih Slovenk je že nosilo BKG. In za to sem zelo hvaležna. To je neke vrste potrdilo, da delaš dobro. Z Nino pa sva se spoznali pred skoraj desetimi leti pri dobrodelnem projektu s fotografinjo Urško Košir. Nina je bila model, jaz pa sem stilirala nakit. Takoj sva se ujeli. Nina je izjemna oseba in sodelujeva še danes. Mislim, da je začutila moj nakit in se z njim odlično počuti tudi v zasebnem življenju.


Komu sicer namenjate nakit BKG?

Nakit je namenjen res čisto vsem ženskam vseh starosti, ki imajo rade drugačnost, individualnost in se ne bojijo biti opažene. Sicer pa zelo veliko delam po naročilu, saj zelo rada ustrežem raznim in najrazličnejšim željam.

Kakšni pa so kosi letošnjega poletja? V katerih odtenkih se bodo lesketali?

BKG-kosi letošnjega poletja bodo predvsem povezani z naravnimi materiali: z raznimi semeni, školjkami, lesom, koralami, lanom ipd. Seveda v kombinaciji s steklom.

S katerimi materiali pa steklo tudi drugače radi kombinirate?

Vselej najraje uporabljam naravne materiale: pluto, tekstil, pletenine, jantar. Zadnje čase pogosto posegam po recikliranih materialih, ki so trenutno hit tudi na področju nakita. Reciklirana plastika je prav tako vmes.


Ste izdelali tudi že kakšen poročni prstan? Zdrži stekleni za vedno?

 Poročni prstani so tudi že bili, pa zaročni in podobno ... Ljudje imajo najrazličnejše zamisli. Sama sem zelo zadovoljna, če jim te želje lahko izpolnim. Steklo lahko zdrži zelo dolgo, če ga pazimo. Če delamo z njim na primer kot s kozarcem, je lahko res za dolgo obdobje. O tem pričajo arheološka grobišča Kapiteljske njive v Novem mestu, kjer so našli steklen nakit, steklene jagode iz pozne bronaste dobe. To je dokaz, da je stekleni nakit na slovenskem območju stalnica.

Kateri kos nakita je najtežje izdelati oziroma koliko sape je treba za en prstan?

Najtežje mi je izdelati nakit, ki ga »ne vidim« v glavi. Vse drugo ni problem. Hvala bogu, imam bujno domišljijo in kosi nakita, manjši in večji, kar vrejo iz mene ... Za moje steklene kose, ki jih vdelam v nakit, pa sicer ni treba veliko sape. To sem prilagodila svoji ženski pljučni kapaciteti (smeh). Veliko je tudi vlečenja, spajanja, poslikave in drugih zanimivih tehnik.

Zaupajte nam, so steklene črepinje za srečo?

Seveda. Ne bojte se steklenega nakita, če pa se slučajno razbije, je to samo za srečo!