Vse, kar morate vedeti o vrtnicah

Vonj

Od vseh cvetlic je prav vonj vrtnice tisti, ki ga večina ljudi nemudoma prepozna. Odvisen je tako od števila cvetnih lističev (izloča se namreč iz žlez na spodnji strani venčnih listov) kot tudi od sorte vrtnice, zemlje, iz katere raste, podnebja in vremena. Največ dišečih olj v cvetu nastane v toplem in sončnem vremenu, čez dan pa se vonj spreminja in oslabi, tako da popoldne in zvečer mnogo vrtnic ne diši več. Na razširjanje vonja vpliva tudi voščena prevleka venčnih listov, debelejša je, dlje bodo cvetovi ostali sveži in napeti, lastnost, ki jo obožujejo cvetličarji, a manj vonja bodo oddajali.

Katera je najlepša?

Svetovna zveza društev ljubiteljev vrtnic (World Federation of Rose Societies) že desetletja izbira najlepše sorte. Naziv za najlepšo je velika čast, lepotica pa ima nato tudi priložnost, da jo uvrstijo v hram slavnih vrtnic (Rose Hall of Fame), kjer danes domuje 16 sort sodobnih vrtnic. Med njimi je Gloria Dei, ki je leta 1976 postala prva najlepša vrtnica na svetu, preostalih petnajst pa je: The Queen Elizabeth Rose (1979), Duftwolke (1981), Schneewittchen (1983), Double Delight (1985), Papa Meilland (1988), Pascali (1991), Just Joey (1994), New Dawn (1997), Ingrid Bergman (2000), Bonica 82 (2003), Elina (2006), Pierre de Ronsard (2006), Graham Thomas (2009), Sally Holmes (2012) in Cocktail (2015).

Zdravje

Vrtnico uporabljamo v zdravilne namene že od srednjega veka. Njeni učinki niso podprti z zdravstvenimi raziskavami, vendar zdravilci prisegajo na ljudsko izročilo in izkušnje z njenim zdravilnim delovanjem. V lekarnah sta na voljo rožna voda in rožno olje, ki v pripravkih delujeta antiseptično in pomirjajoče ter budita poželenje. Pomagata pri ženskih tegobah, saj pospešujeta menstruacijo in sproščata krče. Čistita kožo, ožita žile in pospešita celjenje ran. Ženeta na blato, pomagata pa tudi pri glavobolu in migreni. Priporočajo ju za grgranje pri vnetih dlesnih. Z vrtničnimi obkladki lahko blažimo utrujene in vnete oči, herpes ter druge težave na koži. Suhe rožne listke uporabljajo za zdravljenje aft in lažjih vnetij v ustih in žrelu, saj delujejo adstringentno in krčijo kožo ter sluznico. Vonj vrtnice sprošča telo in dušo, zato pomaga ljudi pomirjati v različnih čustvenih stanjih, od zaskrbljenosti, razočaranja, občutkov strahu in depresivnega razpoloženja do čustvene izčrpanosti. Ni naključje, da jo že od nekdaj polagajo na grobove umrlih, saj naj bi ta rastlina pomagala v prehodnih stanjih, od rojstva kot priprava na porod do smrti kot priprava na odhod s tega sveta.

Lepota

Vrtnice ima še najraje kozmetika, od dišavne in parfumske industrije do negovalnih in lepotilnih izdelkov. Za pridelavo rožnih vonjav se v svetu uporabljajo tri glavne skupine vrtnic: damaščanske in bele rože (oboje gojijo jih v Bolgariji) ter stolistnice (nasade imajo v Franciji, Maroku in Egiptu). V kozmetiki je priljubljeno eterično olje vrtnice, ki ga dodajajo rastlinskemu olju in ga uporabljamo za masažo, posebno vlogo pa zaseda oljni macerat plodov divje vrtnice, torej šipkovega mesa, ki je bogato z vitamini A, E in C, ki hitro obnavljajo od sonca ožgano kožo ter odpravljajo gubice, strije in starostne pege. Podobne učinke ima olje iz oreškov, ki polnijo notranjost šipka, in deluje še protivnetno ter antioksidativno, saj vsebuje betakaroten, likopen ter esencialne kisline omega-3 in -6, ki zavirajo staranje kože. 

Sušenje doma

Najpreprostejši način, da vrtnične pripravke naredimo sami doma, je sušenje cvetnih listkov. Destiliranje rožne vode prepustite raje strokovnjakom, posušene cvetove pa brez težav uporabite za najrazličnejše namene. Za sušenje je primerna katera koli sorta vrtnic, a imejte v mislih: če sveže ne dišijo, tudi posušene ne bodo. Cvetne lističe je najbolje nabirati v sončnem vremenu dopoldne, ko se rosa posuši, trgamo pa samo cvetove, ki so se že odprli. Cvet najprej otresemo, da preženemo žuželke in čebele, nato pa z eno roko primemo cvetni pecelj in z drugo nežno stisnemo venčne lističe, da se ločijo od peclja. Polagamo jih na pladenj, ki smo ga obložili s papirjem, tako da se med seboj ne prekrivajo. V zaprtem prostoru bodo suhi v nekaj dneh, velja pa si zapomniti, da se različne sorte vrtnic zaradi drugačne mesnatosti listov različno dolgo sušijo, zato je najbolje, da jih ne pomešamo. Posušene lističe hranimo v zaprtem steklenem kozarcu v hladnem in temnem prostoru, zdrobimo ali stremo pa jih šele tik pred uporabo. Iz njih pripravljamo čaje ali dišavimo omare in prostore. Potresemo jih lahko tudi v kopel.

Kulinarika

Vrtnice so ene izmed tistih rož, ki jih lahko brez skrbi tudi uživamo. V kulinariki se uporabljajo cvetni listi, jed seveda najlepše okrasijo sveži. A kuharski mojstri že tisočletja vedo, da omamni vonj vrtnic v hrani pričara rožna voda; na Bližnjem vzhodu jo dodajajo v sladice in trend je kmalu zaneslo tudi v Evropo. Od biskvitov in krem do limonad, z rožno vodo lahko dišavite, kar vam srce poželi, edina težava je, da boste jedilno težko našli na domačih trgovskih policah. Nekateri se zato lotijo izdelave svoje, ki sicer ni čisto prava, kot bi jo prinesla destilacija, a vseeno zadovolji okuse. Sveže cvetne liste vrtnicpreprosto skuhajo v vodni kopeli pri nizki temperaturi, nato pustijo, da se od listov obarvana voda ohladi, in na koncu tekočino precedijo v steklenico; v hladilniku jo hranijo tudi do enega leta.