Nekonformistična umetnica je bila dolgo časa zapostavljena ustvarjalka na slovenski umetniški sceni, šele pred osmimi leti se je namreč prvič celoviteje predstavila na razstavi v Mednarodnem grafičnem likovnem centru (MGLC). A Stegovčeva, ki se je leta 1927 rodila na Planini pri Črnomlju, slikarstvo študirala na Akademiji za upodabljajočo umetnost v Ljubljani (specialko za grafiko je končala pri profesorju Božidarju Jakcu), študijsko pa prepotovala svet in se izpopolnjevala tudi v prestolnici umetnosti Parizu, je domači likovni umetnosti zapustila edinstven grafični opus. Odlikujejo ga intenzivnost podob, samodisciplina, tehnična odličnost, jasnost in čistost izraza, v katerem se disciplina in strogost prepletata s poetičnostjo, je ob razstavi v MGLC tedaj dejala kustosinja Breda Škerjanec. 


Ob morju, 1977


Morda je k zapostavljenosti prispevalo tudi dejstvo, da je bila Stegovčeva vse svoje življenje samohodka, umetniško ni nikoli spadala v noben klan in to ji je povsem ustrezalo, saj je uživala v samoti in svobodi, ki sta se ji zdeli nujni za umetniško ustvarjanje. 


V pristanišču, 1974


Grafičarka se je ukvarjala tudi s slikarstvom, ki ga je enako kot grafiko utemeljevala z natančno risbo in čistimi barvami v svetlih tonih. V njenem slikarstvu prevladujeta pokrajina in portret. 


Avtoportret


Stegovčeva je na svoji umetniški poti poučevala tudi na raznih šolah in sodelovala na umetniških kolonijah doma in v tujini. Za svoje delo je prejela več nagrad, nazadnje leta 2016 nagrado Riharda Jakopiča za življenjski opus. 


Tobogan, 1973