Ali morilec anonimne žrtve ni morilec?

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje podatkov Eurostata niso komentirali. Svetovali so, naj se obrnemo na Onkološki inštitut ter mag. Franca Hočevarja, predsednika društva uroloških bolnikov, nekdanjega generalnega direktorja inštituta za rehabilitacijo Soča in UKC Ljubljana ter svetovalca predsednika države za zdravstvo in socialo.

Mag. Franc Hočevar, predsednik društva uroloških bolnikov: »Pri nas moški prevečkrat umirajo zaradi raka prostate. Dostopnost do urologa je katastrofalno slaba; trenutno čaka na urološke preglede približno 10.000 moških.« 

Od prehrane do mačizma

»Od predlani velja rak prostate za najpogostejšega med moškimi v Sloveniji; opažamo več kot 380 smrti letno. Če bi imeli moški prave informacije, bi se stanje lahko izboljšalo. Zanimivo, da pri Japoncih te vrste raka skorajda ni, ko pridejo živet v Evropo, pa se to spremeni. Zagotovo ima vpliv prehrana, po mnenju nekaterih strokovnjakov so težavna predvsem pikantna živila in veliko zaužitega mesa. O tem bi težko sodil, kar zadeva preventivo na splošno, pa z gotovostjo lahko trdim, da je ni dovolj,« poudarja mag. Franc Hočevar in omeni prizadevanje njihovega društva, da bi moške bolj ozavestili in bi se po pogovoru z družinskim zdravnikom pogosteje odločali za preglede. Meni, da se bolj bojijo zdravniških pregledov zaradi splošnega mačizma, ko si težko priznajo, da bi bilo lahko na tem že tako občutljivem področju kaj narobe: »Največkrat jih k odhodu k specialistu nagovorijo žene. Če se odzovejo pravočasno, lahko ozdravijo. Tudi sam sem eden od teh, ki sem raka prostate prebolel pred osmimi leti. Rad bi opozoril na uradnike oziroma razlagalce, ki očitajo, da je v postopku pregleda kup nepotrebnih storitev, s čimer moške še bolj odvračajo od pregleda. Lani novembra je denimo gospa z ministrstva za zdravje dejala, da se vse povprek dela test PSA ipd.«

Mag. Franc Hočevar, predsednik društva uroloških bolnikov: »Marsikdo misli, da mora zaradi bolečin na hrbtenici k ortopedu, pa ta ugotovi, da gre za razsevke raka iz prostate. Na leto odkrijejo približno 1500 primerov, zdravijo jih z obsevanjem ali operacijo in drugimi metodami.« 

Premalo urologov in čakanje

Splošnih bolezenskih znakov, ki jih lahko moški opazijo sami, včasih niti ni, opozarja mag. Hočevar: »Tudi pogosto uriniranje denimo ni nujno povezano z rakom. Sam s tem nisem imel težav. Takrat ko se kot posledica raka pojavi pogosto uriniranje, pridruženo bolečinam, je sicer lahko včasih že zelo pozno ali prepozno. Potem ko rak enkrat uide iz prostate, se naseli na bližnje bezgavke in kosti. Tam je izjemno težko obvladljiv. Marsikdo misli, da mora zaradi bolečin na hrbtenici k ortopedu, pa ta ugotovi, da gre za razsevke raka iz prostate. Na leto odkrijejo približno 1500 primerov, zdravijo jih z obsevanjem ali operacijo in drugimi metodami.« Skorajda vsak moški v visoki starosti umre z rakom prostate – pravimo, da gre za spečega raka – a ta sam po sebi ni vzrok za smrt, še izpostavi mag. Hočevar. »Pri nas moški prevečkrat umirajo zaradi raka prostate. To je bistvena razlika. Takšno umiranje je zelo boleče in še drago povrhu. Med vzroki so poleg že omenjenega, da ne gredo pravočasno k zdravniku, splošna slaba skrb za zdravje in pomanjkanje urologov; potrebovali bi jih vsaj še štirideset, petdeset. S tem bi se približali evropskemu povprečju. Dostopnost do urologa je katastrofalno slaba; trenutno čaka na urološke preglede približno 10.000 moških. Skoraj vsak teden imam pogovor s kom, ki se bodisi odloča za pregled bodisi je že bil obsevan, operiran ali kako drugače obravnavan.«

Odgovornost posameznika

Medtem ko je za umrljivost moških v Sloveniji glavni krivec rak prostate, pri ženskah še vedno prevladuje rak dojke. »To, da smo na vrhu po smrtnosti zaradi malignih obolenj, ni laskav naziv. Gre za večplasten problem. Zagotovo je ključno, da je pri nas še vedno veliko bolnikov deležnih obravnave v že razširjenem stadiju bolezni, če pogledamo le najpogostejša maligna obolenja – rak pljuč, dojke, debelega črevesa. Diagnostika raka dojk se je zadnja leta nekoliko popravila, saj je tudi program Dora pokril vso Slovenijo, vendar bomo pozitivne vplive videli šele čez nekaj let. Verjetno so problem tudi dolgi postopki do diagnoze, slaba ozaveščenost ljudi in neodzivanje na preventivne presejalne programe. Vemo, da je tako obolevnost kot zdravljenje tesno povezano z zdravim življenjskim slogom, kar obsega vse od prehrane, gibanja do kajenja, alkohola. Tukaj lahko vsak posameznik naredi največ. Kar zadeva zdravila, so pri nas prav takšna kot v vseh razvitih državah. Dostopnost je trenutno odlična, tudi postopki zdravljenja so izjemno sodobni. Mogoče bolniki pogrešamo malo več sodelovanja s komplementarnimi metodami predvsem pri lajšanju stranskih učinkov terapij,« razmišlja Tanja Španić, predsednica Europe Donne, slovenskega združenja za boj proti raku dojk.

Tanja Španić, predsednica Europe Donne, slovenskega združenja za boj proti raku dojk: »Diagnostika raka dojk se je zadnja leta nekoliko popravila, saj je tudi program Dora pokril vso Slovenijo, vendar bomo pozitivne vplive videli šele čez nekaj let.« 

Skoraj tretjina umre zaradi raka

Kako razumeta na prvi pogled zagotovo strah vzbujajoče rezultate Eurostata, da je v naši državi zaradi raka leta 2015 umrlo kar 32 odstotkov ljudi, sta pisno razložila prof. dr. Vesna Zadnik, vodja epidemiologije in registra raka na Onkološkem inštitutu (OI), in prof. dr. Branko Zakotnik, nacionalni koordinator državnega programa obvladovanja raka: »Najprej poglejmo, med katere države se uvrščamo. Če pogledamo po rangu le prvih pet (1. Slovenija, 2. Nizozemska, 3. Irska, 4. Združeno kraljestvo, 5. Francija) in zadnjih pet (Bolgarija, Romunija, Litva, Latvija, Ciper), se takoj zastavi retorično vprašanje: ali bi želeli živeti v teh zadnjih z nižjo umrljivostjo zaradi raka? Na drugem koncu lestvice, med državami, kjer zaradi raka umre manjši delež ljudi, ti umirajo največ zaradi srčno-žilnih bolezni, predvsem pa imajo krajšo življenjsko dobo.« 

Prof. dr. Vesna Zadnik, vodja epidemiologije in registra raka na Onkološkem inštitutu (OI): »Če omejujemo kajenje, skrbimo za zdravo prehrano, spodbujamo gibanje, vplivamo v prvi vrsti na zmanjševanje srčno-žilnih bolezni; tudi raka, a precej manj. Zakaj? Ta je v večini posledica naključja oziroma delitve celic.« 

Ta podatek ni negativen

Strokovnjaka prikimavata, da ima Slovenija res visoko incidenco raka, torej število obolelih v enem letu, a menita, da jo z uspešnimi primarno preventivnimi ukrepi in presejalnimi programi že dobro zmanjšujemo, zato je panika odveč: »Slovenija ima visoko umrljivost, če pogledate citirane podatke Organizacije za evropsko ekonomsko sodelovanje (OECD) z letnico 2018; to velja predvsem za moške. Umrljivost zaradi raka pri moških je v Sloveniji, kakor še v desetih razvitih evropskih državah, na prvem mestu pred umrljivostjo zaradi kardiovaskularnih bolezni. V Sloveniji se je od osamosvojitve – v 25 letih! – življenjska doba glede na druge evropske države najbolj podaljšala – kar za sedem let, s 73 na 80; v deležih celo več pri moških kot pri ženskah. Na podatke močno vpliva tudi število bolnikov, ki so zboleli pred več leti, na kar s preventivo in zgodnjo diagnozo ne moremo vplivati. Neprava razlaga izsledkov iz Eurostatovega poročila lahko državljane po nepotrebnem prestraši. Dejansko ta podatek ne nosi negativnega predznaka.«

Ali je poročilo o visoki umrljivosti raka v Sloveniji res posledica napačnega branja statističnih podatkov? S takšno razlago se nikakor ne strinja raziskovalec Anton Komat, ki je prepričan, da izvor rakavih obolenj tiči v zastrupljenem okolju. Njegovo mnenje najdete tukaj.

Dober register, slabši rezultati

Prof. dr. Zadnikova in dr. Zakotnik zagotavljata, da je ustrezno merilo, ki kaže na kontrolo raka, le preživetje, denimo petletno: »V poročilu OECD Health at a Glance so navedena petletna preživetja bolnikov z rakom debelega črevesa, danke, dojke in materničnega vratu. Slovenija se po tem kazalniku uvršča visoko, med države z bistveno višjim BDP in količino sredstev, ki jih države namenjajo za zdravstvo. S podaljševanjem pričakovane življenjske dobe se bo v razvitih deželah odstotek umrlih zaradi raka povečeval. Kako dobro to bolezen obvladujemo v državi, ugotavljamo z gibanjem incidence in sprejemamo z dokazi podprte ukrepe primarne in sekundarne preventive, da jo zmanjšujemo. Uspešnost zdravstvenega sistema pri obvladovanju raka ugotavljamo v povezavi s preživetjem, ki se v Sloveniji nepretrgano izboljšuje in nas postavlja ob bok razvitim državam.« Za piko na i navajata, da so primerjave podatkov med državami ne nazadnje odvisne tudi od kakovosti vpisovanja in zbiranja: »Na OI imamo enega najstarejših in najbolj kakovostnih populacijskih registrov raka v Evropi. To pa pomeni, da lahko nekatere države, ki imajo manj kakovostne podatke, v medsebojnih primerjavah 'lažno' zasedejo ugodnejše mesto.« 

Prof. dr. Vesna Zadnik, vodja epidemiologije in registra raka na Onkološkem inštitutu (OI): »Če omejujemo kajenje, skrbimo za zdravo prehrano, spodbujamo gibanje, vplivamo v prvi vrsti na zmanjševanje srčno-žilnih bolezni; tudi raka, a precej manj. Zakaj? Ta je v večini posledica naključja oziroma delitve celic.« 

Nemoč primarne preventive

S prof. dr. Zadnikovo govorimo še po telefonu, ko dobimo nekatere podrobnejše podatke, sama pa še enkrat poudari, da gre pri Eurostatovi lestvici v resnici za pozitiven kontekst: »Podatki kažejo zgolj na to, da naši ljudje živijo dlje in kako dobro obvladujemo srčno-žilne bolezni, zaradi katerih se sicer na splošno v svetu najpogosteje umira, poleg raka. V zadnjih dvajsetih letih nam jih je namreč uspelo zmanjšati skoraj za polovico. Pričakujemo sicer, da bo rak postal vzrok smrtnosti številka ena, ker tega z ukrepi primarne preventive ne moremo obvladovati tako kot pri srčno-žilnih boleznih. Če omejujemo kajenje, skrbimo za zdravo prehrano, spodbujamo gibanje, vplivamo v prvi vrsti na zmanjševanje srčno-žilnih bolezni; tudi raka, a precej manj. Zakaj? Ta je v večini posledica naključja oziroma delitve celic. To, da smo prvouvrščeni na lestvici po deležu umrlih zaradi raka, nikakor ne pomeni, da bi imeli slaba zdravila ali slabo zdravljenje, prav nasprotno. Saj vidite, v kakšni družbi smo, denimo ob skandinavskih deželah, Angliji in Franciji. Ta graf pomeni zgolj delež rakov med vsemi smrtmi; druge bolezni so pač manj zastopane oziroma jih znamo obvladati.«

Mojca Gobec, generalna direktorica direktorata za javno zdravje: »Dolgožive družbe lahko pričakujejo večjo zbolevnost in posledično umrljivost zaradi raka. Človek, ki prezgodaj umre zaradi infarkta, pač ne bo umrl zaradi raka.« 

Obolevnost posledica dolgoživosti

Zelo podobno uvrstitev Slovenije v publikaciji Health at Glance razume Mojca Gobec, generalna direktorica direktorata za javno zdravje ministrstva za zdravje: »Seveda ne moremo ugovarjati rezultatu izpostavljenega indikatorja, a ga je treba upoštevati v širšem kontekstu. Slovenija ima v primerjavi z drugimi državami nekatere močne, a tudi šibke plati. Pri nekaterih indikatorjih, kot je denimo umrljivost dojenčkov, tradicionalno pozitivno izstopamo, po stopnji samomorilnosti pa smo še vedno prav na repu držav, čeprav smo jo v zadnjih dvajsetih letih zmanjšali za skoraj 30 odstotkov.« Glede na to, da v naši državi dosegamo zelo visoko starost, Gobčeva izlušči s tem povezano dejstvo, da več kot 60 odstotkov ljudi zboli za rakom po 60. letu: »Dolgožive družbe lahko pričakujejo večjo zbolevnost in posledično umrljivost zaradi raka. Naši onkologi vam lahko povedo, da zdravijo bolnike, ki pridejo do njih že s tretjim različnim rakom, seveda tudi zaradi uspešnega zdravljenja in podaljšanja življenjske dobe. Drugače je v nekaterih državah, kjer med vzroki umrljivosti še vedno prevladujejo srčno-žilne bolezni, predvsem pred 65. letom. Človek, ki prezgodaj umre zaradi infarkta, pač ne bo umrl zaradi raka. Prav zato podatek za Slovenijo ni slab, ravno nasprotno. Moramo tudi vedeti, da polnega učinka naših treh presejalnih programov na tej statistiki še ne vidimo. Trenutno incidenca, torej pojavnost raka debelega črevesa in danke, izrazito upada, saj se je uveljavil program Svit, seveda pa se bo na statistiki umrljivosti to poznalo šele čez leta.« 

Mojca Gobec, generalna direktorica direktorata za javno zdravje: »Izpostavila bi predvsem cepljenje proti HPV, ki prepreči raka materničnega vratu. Še vedno se premalo zavedamo, da imamo res učinkovito cepljenje proti njemu; precepljenost slovenskih deklic pa je manj kot polovična.« 

Čakalne vrste niso krive

Domnevo, da so za sedanji rezultat Eurostata krive tudi predolge čakalne vrste, generalna direktorica direktorata za javno zdravje zavrača in svari: »Ne, tako neposredne povezave ni. Vemo pa, da bi skoraj tretjino rakov lahko preprečili, tj. z zdravim življenjskim slogom, nekajenjem, omejevanjem tvegane in škodljive rabe alkohola, uravnoteženo prehrano in gibanjem ter cepljenjem. Izpostavila bi predvsem cepljenje proti HPV, ki prepreči raka materničnega vratu, ustrezno raven varnosti in zdravje pri delu, izogibanje sončenju, zgodnje prepoznavanje znakov rakavih bolezni ter pravočasen obisk pri zdravniku. Še vedno se premalo zavedamo, da imamo res učinkovito cepljenje proti raku materničnega vratu; precepljenost slovenskih deklic pa je manj kot polovična.« Državni program za preprečevanje raka je po njenem prepričanju celovit, saj zajema primarno preventivo, zgodnje odkrivanje oziroma presejanje, diagnostiko, multidisciplinarno zdravljenje, celovito rehabilitacijo, raziskovanje in paliativno oskrbo; sadovi se pokažejo počasi, saj gre za tek na dolge proge. »Ministrstvo za zdravje sofinancira številne nevladne organizacije s programi in projekti na različnih ravneh in za različne ciljne skupine. Za preventivne dejavnosti namenjamo tudi evropska kohezijska sredstva, kjer smo aktivni na področju sprememb življenjskega sloga, prepovedanih drog in alkohola,« opiše delovanje ministstva Gobčeva in nam zaupa, kako se sama trudi, da ne bi zbolela za rakom: »Veliko se gibljem v vseh letnih časih, posegam po sadju in zelenjavi, uživam v doma pripravljenih jedeh. Odzovem se na vabila v presejalne programe in na posvet v referenčno ambulanto. V življenju skušam najti pravo mero, ravnotežje med življenjem doma in v službi. Trudim se biti pozitivna in ceniti in užiti vsak dan, ki ga prinaša življenje.«