Kurkuma je sorodnica ingverja. Intenzivno jo preučujejo in večina raziskav je namenjena vrednotenju njenih protivnetnih in antioksidacijskih učinkov, ki jih prinaša učinkovina kurkumin. Že več tisoč let jo uporabljajo v kitajskem in indijskem zdravilstvu kot naravno zdravilo za celo vrsto nadlog. V American Journal of Epidemiology poročajo raziskovalci o povezavi med porabo karija (s kurkumo rumenimo karijev prašek) in kognitivno funkcijo pri postaranih Azijcih. Tisti, ki so kari uživali »občasno« ali celo »pogosto oziroma zelo pogosto«, so se veliko bolje odrezali pri specifičnih testih, narejenih za merjenje kognitivne funkcije, kot tisti, ki karija niso »nikoli uživali oziroma zelo redko«.

Med skrivnim orožjem kurkumina je njegova zmožnost, da aktivira proteine, ki znajo proizvajati vse mogoče antioksidante, potrebne pri ohranjanju naših dragocenih mitohondrijev. Prav tako izboljšuje glukozno presnovo. Vse te lastnosti pomagajo zmanjševati tveganje, da bi oboleli možgani. Če si doma ne pripravljate prav dosti karijevih jedi, potem kurkume v redni prehrani pač niste deležni.



Ključna možganska maščoba

Kurkumin je za znanstvenike še posebno zanimiv zaradi pomena za možgane. Že dlje je dobro znan po antioksidacijskih, protivnetnih, protiglivičnih in antibakterijskih učinkih, v zadnjem času pa zbuja posebno pozornost med nevrologi vsega sveta, sploh epidemiologi, ki iščejo odgovore na to, zakaj je toliko manj dementnosti v skupnostih, v katerih je kurkuma v splošni rabi.

DHK, kakor se glasi kratica za dokozaheksaenojsko kislino, je zadnje čase menda deležna med vsemi molekulami, ki poživljajo možgane, največje pozornosti. Znanstveniki zdaj že kar nekaj desetletij na vse kriplje preučujejo to ključno možgansko maščobo, in sicer iz najmanj treh razlogov. Najprej zato, ker maščoba prispeva dobri dve tretjini k celotni teži človeških možganov, četrtino vse maščobe pa prispeva DHK.



DHK in ADHD

DHK je, kar se tiče zgradbe možganov, pomembno gradivo za membrane, ki obdajajo možganske celice, še posebno sinapse, ki so bistvene za učinkovito možgansko funkcijo. Je tudi pomemben vnetni regulator, DHK pomaga orkestrirati produkcijo, povezljivost in vitalnost možganskih celic, obenem pa krepi njihovo funkcijo.

Izsledek druge študije z 815 osebami v starosti od 65 do 94 let je bil, da grozi tistim, ki so zaužili največ DHK, osupljivih 60 odstotkov manjše tveganje, da bi se pri njih razvila alzheimerjeva bolezen. »Danes obstaja veliko otrok, ki ne prejemajo zadostnih količin DHK, in deloma tudi zaradi tega vidimo toliko otrok z motnjo pomanjkljive pozornosti in hiperaktivnosti (ADHD),« zapiše v knjigi Požgani možgani ameriški nevrolog David Perlmutter. »Sploh vam ne morem povedati, kolikokrat sem že 'pozdravil' ADHD s tem, da sem priporočil uživanje tega ali onega dopolnila DHK.« DHK je maščobna kislina omega-3, ki sestavlja več kot 90 odstotkov vseh maščob omega-3 v možganih. Iz DHK je sestavljena polovica (po teži) nevronove plazemske membrane. Je tudi glavna sestavina srčnega tkiva. Njen najbogatejši »izvir« v naravi je – materino mleko.


(Vir: Požgani možgani, David Perlmutter)