Skodelica kave …
Kratek espreso. Večkrat na dan. S sladkorjem. Razvil sem blago kofeinsko odvisnost.

Sem tip očeta, ki je sinu pri dveh letih kupil železnico in se potem sam igral z njo. 

Je za igralca nastopanje v tujih oglasih izziv?
Kar nekaj oglasov sem posnel s tujimi ustvarjalci in res je zelo zelo drugače, gre za poseben način dela, ki je produkcijsko na izjemno visoki ravni.

Ste tip očeta, ki opozarja na podlagi svojih izkušenj ali želi, da se sin uči na svojih napakah?
Sem tip očeta, ki je sinu pri dveh letih kupil železnico in se potem sam igral z njo. Tako da se še kar učim na svojih napakah.



Kaj vas v današnjem svetu najbolj preseneča?
Preselitev »izzašankovske« debate v splošni javni diskurz. Res me preseneča, da je naše novinarstvo pustilo, da se to zgodi.

Najtežja je bila vloga samega sebe. Težko je bilo biti jaz, z leti pa sem to vedno raje. 

Kaj vam je bilo najbolj zanimivo odkriti o Ivanu Cankarju, ko ste se poglobili v njegov lik?
Da za njegov slavni, idealizirani odnos z materjo nisem našel prave psihološke podlage. Pri 11 bratih in sestrah zanj posebej ni mogla imeti dosti časa. Zanimivo, koliko ljudi se je poskušalo po njegovi smrti samouresničiti tako, da so o njem pisali, modrovali.

Ste se zaradi velike prepoznavnosti po uspehu serije Pod eno streho res deset let izogibali nakupovalnih centrov?
Sin je bil takrat star eno leto in ko se je nekajkrat zjokal zaradi vsiljivosti nekaterih, sem takšno udejstvovanje opustil. Za to mi ni bilo nikdar žal.



Idealen prost dan?
Na morju, v hribih, na vetru, na soncu.

Sezona prehladov že trka na vrata. Kako ostajate v formi?
Delam svoj kefir in poleti pridelam nekaj steklenic domače travarice. Oboje pomaga.



Kaj mora imeti vsak moški v svoji garderobni omari to jesen?
Jaz sem potreboval čistko, ki sem jo obljubljal že nekaj let. Letos mi je končno uspelo. Zdaj imam v omari predvsem – prostor.

Katera vloga v vaši karieri vam je bila najtežja?
Vloga samega sebe. Težko je bilo biti jaz, z leti pa sem to vedno raje.