Končali ste študij na akademiji za glasbo in medicinsko fakulteto, a ste se odločili za petje. Zakaj?
V času pripravništva na medicini sem imela že veliko obveznosti na pevskem področju in ugotovila sem, da obeh poklicev hkrati ni mogoče opravljati. Oba zahtevata veliko predanosti in časa, predvsem pa celega človeka. Za petje sem se odločila, ker v tem resnično uživam in ker sem rada na odru.
Ja, kdor je izkusil občutek, ki ga človek doživi na odru, pravi, da je to kot droga.
Mogoče je bil razlog ta občutek, težko rečem. Nikoli nisem razmišljala, zakaj sem se tako odločila, predvsem sem sledila srcu. Všeč mi je glasba, rada sem na odru, želim si poustvarjati in študirati vloge ter predvsem peti.
Vsekakor je dobro poznavanje svojega instrumenta, torej telesa, pri pevcu pomembno in pri medicini sem o tem res marsikaj izvedela.
Večina ljudi zase ve, ali so bolj nadarjeni za naravoslovje ali za družboslovje, glede na to navadno tudi izberejo poklic. Vas pa je očitno enako močno vleklo v umetnost in medicino, dve vsaj na videz zelo različni smeri?
Nikoli nisem bila obremenjena s tem, kaj mi bolj leži, niti nisem opazila razlik v zanimanju ali ocenah pri naravoslovju ali družboslovju. Glasbo in šport pa sem dojemala kot dva hobija, dve obšolski oziroma obštudijski dejavnosti. Najprej sem se odločila za študij medicine, v tretjem letniku pa še za vzporedni študij petja na Akademiji za glasbo. Takrat sem namreč zaključila nižjo glasbeno šolo petja in sem se želela še naprej izpopolnjevati v tej smeri. Profesor mi je takrat predlagal študij na akademiji. Po sprejemnih izpitih sem si dejala, da bom poskusila z vzporednim študijem, a se hkrati nisem obremenjevala, ali bom zmogla oboje. Če bi ugotovila, da mi ne gre, sem bila pripravljena enega pustiti. Na koncu se je vse lepo izšlo in tako sem končala obe fakulteti.
Kako ste vse uskladili? So profesorji vedeli, da študirate oboje?
Veliko je bilo časovnega usklajevanja z urniki in seveda organizacije dela, študija in vaj. K sreči je študij petja na Akademiji za glasbo večinoma individualen, sploh v višjih letnikih, zato se da s profesorji dogovoriti za termine. Na Akademiji za glasbo so zato profesorji vedeli, da študiram oboje, na medicini pa ne. Tu so skupna predavanja z različnimi predavatelji, v višjih letnikih pri kliničnih predmetih pa smo bili porazdeljeni po različnih oddelkih k različnim mentorjem in če mi res ni bilo treba predčasno oditi z vaj, jim nisem povedala še za moj drugi študij. So me pa nekateri profesorji lahko slišali na koncertih študentov medicine.
Je kaj, kar vam je dala medicina in lahko uporabite pri petju?
Vsekakor je dobro poznavanje svojega instrumenta, torej telesa, pri pevcu pomembno in pri medicini sem o tem res marsikaj izvedela.
Kaj pa obratno?
Težko rečem, mi je pa petje zagotovo pomagalo pri študiju medicine, ker je bil to lep odklop med študiranjem za zelo obsežne izpite.
Kaj vas zdaj čaka v operi?
Trenutno pojem vlogo Donne Anne v Mozartovi operi Don Giovanni v ljubljanski operi. Poleti me čaka vloga Micaële v Bizetovi Carmen na poletnem festivalu Bregenzer Festspiele na znamenitem odru na jezeru in tega se že zelo veselim.
Spoj pop glasbe in opere me ne moti, dokler je to narejeno dobro. Bolj sem kritična do tega, da pevce drugih zvrsti, ki se preizkusijo v spoju pop glasbe in opere, označijo za operne pevce. Ljudje, ki jim opera ni tako domača, pogosto dobijo povsem izkrivljeno predstavo o tem, kaj pravzaprav operno petje je.
Dejali ste, da se vas je doslej najbolj dotaknila vloga Tatjane v operi Jevgenij Onjegin, zakaj?
Vsaka vloga se me dotakne na drugačen način, iz tehničnih ali čustvenih razlogov. Morda sem se s Tatjano do sedaj lahko najbolj značajsko poistovetila, hkrati pa me je prepričala njena zgodba. Glasba P. I. Čajkovskega je vrhunska in zdi se mi, da se je ne bi mogla naveličati. Še vedno dobim kurjo polt, ko jo poslušam.
Pred kratkim se je pri nas mudil Placido Domingo, ste obiskali njegov koncert?
Ne, njegovega koncerta nisem obiskala. Žal mi je, da ga nisem mogla slišati v letih, ko je pel svoje nepozabne tenorske vloge, si ga pa vsekakor enkrat želim slišati v živo, ampak raje kot na koncertu v kateri izmed opernih predstav, je namreč tudi izjemen igralec.
Kako pa gledate na spoj pop glasbe in opere? So vam na primer všeč Il Divo?
Nisem preveč kritična do tega. Glasba je živa stvar, spoj različnih žanrov vedno pritegne nov krog ljudi. Tudi spoj pop glasbe in opere me ne moti, dokler je to narejeno dobro. Bolj sem kritična do tega, da pevce drugih zvrsti, ki se preizkusijo v spoju pop glasbe in opere, označijo za operne pevce. Ljudje, ki jim opera ni tako domača, pogosto dobijo povsem izkrivljeno predstavo o tem, kaj pravzaprav operno petje je oziroma kakšen stil petja predstavlja.
Kje se vidite čez 20 let? Na odru ali s stetoskopom okoli vratu?
Nikoli nisem gledala tako daleč v prihodnost in ne razmišljam o tem, kje bom čez toliko let. Želim si le, da bi ves čas lahko delala to, kar si želim in bila srečna, na odru, s stetoskopom okoli vratu ali kako drugače.
Onaplus.si lahko sledite tudi na Facebooku: