Med raziskovanjem spolnosti Slovencev ste se dokopali do tisoč in ene zgodbe – med njimi so bile tudi zelo brutalne. Katere so vaše ugotovitve glede na pričevanja vaših sogovornic in sogovornikov o ženskah, ki si želijo ne le očarati že oddanega moškega, temveč ga tudi prevzeti?

Odnosi, ki zadevajo moškega in žensko oziroma ljubico in ljubimca, se v zadnjih sto letih niso kaj dosti spremenili, malo pa že. Po izkušnjah, ki so se nabrale s številnimi pogovori, obstajajo tri, morda celo štiri kategorije ljubic, ki si izbirajo poročene moške. V prvo kategorijo sodijo tiste, ki to počno zaradi koristoljubja, torej denarja in statusa. Druga zajema agresivne zadovoljevalke spolnega nagona; tiste, ki se ne ustavijo pred nobeno oviro. V tretji kategoriji najdemo ljubice, ki so zelo nesrečne, zdolgočasene, naveličane, predvsem pa nezadovoljene v »uradnem« partnerstvu, ki jim visi za vratom. Ne trpijo le zaradi pomanjkanja spolnosti, temveč tudi nežnosti, pozornosti in ljubezni. Še pred desetimi leti je veljalo, da so bili za varanje moža krivi žena in njeni t. i. glavoboli. Danes so se stvari postavile na glavo: moški so tisti, ki jih pogosto boli glava, in vedno več je žensk, ki brez milosti skočijo čez plot, ne da bi razmišljale, da bodo s tem dejanjem prizadele bližnje.



Zakaj?

Moški ima danes okrog sebe množico t. i. motilcev, ki ga odvračajo od ženskega spola: elektronske naprave, celodnevne službene obveznosti, najrazličnejše bolj ali manj zahtevne športne aktivnosti. Na vsakem koraku občuti veliko konkurenco tudi pri drugih moških. Razdaja se, ker želi dominirati, biti najboljši. Posledično mu zmanjka energije za partnerico, zato zahtevna ženska ne dobiva od njega tistega, kar pričakuje. Naše babice so brale Ovčarja Marka in druge Slovenske večernice, v katerih je bila opisana lepa, idilična ljubezen s srečnim koncem v slogu Cvetja v jeseni. V sedemdesetih letih smo iskale idealno ljubezen med prebiranjem Ljubimca lady Chatterley, Victorie Holt. Sanjarjenje o moškem, ki ti bo postlal posteljo iz mahu, te pokril s cvetjem in si te nato vzel, je že imelo tudi erotični naboj. Danes imamo na eni strani t. i. ljubiče, ki so velik korak nazaj – kot nekakšna modernejša izvedba Ovčarja Marka –, na drugi strani pa so knjige in filmi v stilu Petdesetih odtenkov sive.

Kadar je moškemu ženska všeč, se bo naredil žrtev in bo začel tarnati, da ga žena ne mara in da ga zanemarja. To so izgovori, znani iz pradavnine. 

Zakaj je mikavno vsaj razmišljati o tem, da bi si te nekdo vzel zelo grobo, ko je meja med živalsko strastjo in sadističnim nasiljem zelo tanka? Je to odraz neizpolnjenosti, zdolgočasenosti sodobne ženske?

V prvi vrsti sta takšno razmišljanje in hrepenenje posledica tega, da si sodobni človek vse želi dobiti na hitro, takoj. Prav zdaj za Nedelo odgovarjam na pismo, v katerem moški z družino več mesecev v službi gara kot živina. Potem organizirajo žur ali kar koli že in so tri dni pijani kot mavra. To je ta bulimija, volčja lakota sodobne družbe, ki me skrbi. Vedno več je izčrpavanja v povezavi z delom in zaslužkom v škodo medsebojnih odnosov, zlasti otrok. Ljudje kot da bi živeli za to, da dočakajo trenutek, ko lahko odprejo vse ventile, sprostijo silno napetost, ki jim hoče razgnati prsi. Ob takšnem nečloveškem tempu je že skoraj pričakovano, da se pojavi želja po hitrem, brutalnem seksu, ki te zadovolji takoj. Pa ne enkrat, petkrat, desetkrat zapored. To počno tudi ženske.

Verjetno ne prav zelo zavedajoč se, da je tudi to le še en način izčrpavanja samega sebe?

Seveda, tudi tako se lahko hitro izprazniš. Nato pa pridejo na vrsto pomirjevala. Pa Milena. (Citira pogosto prošnjo tistih, ki se obrnejo po pomoč.) Milena, pomagaj mi! Kaj naj naredim?



Kako se pomenite s posameznicami, ki varajo srčnega izbranca?

Najprej jih prosim, naj se postavijo pred ogledalo. Opažam namreč, da smo ženske pogosto izjemno kritične do drugih, do sebe pa ne. Treba se je pogovoriti s svojo vestjo, z dušo in ji prisluhniti. (Nasmeh.) Pogosto žal ne doumemo, da smo postali v odnosih zelo živalski in premalo človeški.

Tako sva se zapodili v pogovor, da sva pozabili izpostaviti še četrto kategorijo ljubic. Katera je to?

Gre za ženske, ki na življenje gledajo egoistično, nerealno. Spomnim se enega od pogovorov z dr. Andrejem Perkom za vašo revijo, ki je dejal, da mora moški do ženske pristopiti kot do oltarja. Majčkeno mi je šlo na smeh. Ženska, ki je to prebrala, zdaj pričakuje, da jo bo moški nosil po rokah od jutra do večera, nato pa bo »naredil iz nje tempelj«. Kaj boš pa ti naredila zanj? To je moje vprašanje. Dobro partnerstvo je vedno vzajemno. Ni mi všeč, kako ženska danes izrablja svojo t. i. šibkost in pričakuje, da se bodo moški vrteli okoli nje. Takšen odnos je posledica tistega škodljivega feminizma, ki uči, da moraš dobiti več, kot daš. Življenjska resnica pa je, da je najbolj trden most tam, kjer dajemo in prejemamo spontano – brez preračunljivosti.

Vsaki ženski, ki mi piše, da ima ljubimca, odvrnem: Pozanimaj se, kakšen je ta človek v odnosu do svoje žene, ker bo natančno takšen tudi do tebe! To je le vprašanje časa. 

Kako pogosto dobite pismo, v katerem se vam posameznica potoži, da se je zaljubila v poročenega?

Vsak teden vsaj eno. Srce me boli, ko vidim, da žensk ne zanima prav dosti, ali ima poročeni ljubimec tudi otroke. Koliko egoizma je med nami! Zelo me je prizadela zgodba, ko je bila žena bolna, tako rekoč na smrtni postelji na onkološkem inštitutu, ljubica pa je hodila k njenemu možu v stanovanje vsako dopoldne. »Dol sta se dajala« zelo perverzno, saj je bil on seveda lačen seksa, ljubica pa je vsakič postavila nove zahteve. Ni ga tolažila, hotela ga je imeti zase. Ustrezalo ji je, da njegova žena leži na onkologiji, ker ju ni mogla presenetiti pri vratih, česar se bojijo številni prešuštniki.

Kako razumete izjavo ljubice, ko reče: »Saj jaz ne bi šla v to zvezo, če ne bi bil on tako zelo nesrečen v svojem zakonu, z mano pa je spet zaživel, kot si zasluži!«?

Kadar je moškemu ženska všeč, se bo naredil žrtev in bo začel tarnati, da ga žena ne mara in da ga zanemarja. To so izgovori, znani iz pradavnine. Upam si reči, da je današnji moški vendarle bolj stvaren: zaveda se, da lahko ima tista, ki sprejme vlogo ljubice, tudi skrito računico. Ne gre ji toliko za dober f.. kot za denar, moč, boljši položaj v službi. To se največkrat potem tudi zares zgodi.



Kaj odgovorite, kadar moški, ki vas prosi za nasvet, tarna, da ga žena zanemarja in zavrača?

Običajno mu predlagam tako: Poskušaj se partnerici posvečati toliko časa in tako, kot bi se novi ženski. Boš videl, dogajati se bodo začeli čudeži!

Vi ste s svojim možem poročeni od 19. leta. Ali ste kdaj imeli kakšno afero ali aferico?

Nikoli.

Malo težko verjamem.

Zakaj? (Nasmeh.)

Ženske danes pogosteje varajo kot moški tudi zato, ker so postale večje egoistke kot oni. Vidijo le sebe. Pričakujejo, da jim bo mož v posteljo prinesel kavo, ker verjamejo, da je to njegova dolžnost, same pa zanj ne bi naredile ničesar. 

Ne razumite me napačno, to se mi zdi pohvalno.

Pa si predstavljajte: kje boš našel čas in energijo za te stvari ob štirih otrocih? Vmes so se dogajale tudi zelo hude reči. Letos je minilo dvajset let od tega, ko mi je umrl sin zaradi tumorja na možganih. Nato je zbolel še najmlajši sin, ki je imel raka ščitnice. Z možem sva zidala hišo. Ni bilo časa! Zmeraj sem imela pred očmi mamine besede, ko mi je že kot dekletu govorila, da nisem dovolj lepa, da bi vzbujala moško pozornost. Rada tudi rečem, da čez plot skačejo ljudje, ki se jim v življenju ni zgodilo še nič hudega. Pa tisti, ki sicer vedo, kaj imajo, a tega ne znajo ceniti. Poleg tega živim na deželi. Že trideset let delam na radiu Sora. Vsi me poznajo. Hipotetično: kam naj grem, da bi se skrila pred radovednimi pogledi? Povsod je lahko kdo, ki me prepozna. Kdo mara takšno s kupom otrok okoli sebe? Seveda so bili trenutki, ko so se me dotaknile pregrešne misli, a sem imela to srečo, da sem se v svojih najbolj aktivnih letih med zbiranjem zgodb o spolnosti na Slovenskem začela soočati z vsem govnom, ki se skriva za človekovo zunanjostjo. Vsaki ženski, ki mi piše, da ima ljubimca, odvrnem: Pozanimaj se, kakšen je ta človek v odnosu do svoje žene, ker bo natančno takšen tudi do tebe! To je le vprašanje časa.

Kaj pa vaš mož, vas je kdaj prevaral?

Ne, on ni takšne sorte. Moj mož je človek, ki na leto spregovori toliko besed kot jaz na minuto. Ženske pa imajo rade bolj zgovorne moške.



Tip Johna Wayna ali Clinta Eastwooda?

Tako nekako. (Nasmeh.) Ima sicer svojo moško družbo, a je zelo rad doma. V obdobju, ko sem bila najbolj zaposlena, je prevzel nadzor nad najinimi otroki, ker drugače ni šlo. Le kdo drug bi lahko prevzel to vlogo?

Očitno imate zelo dobrega moža.

(Pokima.) Zelo. Sicer je tečen kot hudič.

Verjetno to za vas reče tudi on.

Oh, stokrat na dan! (Smeh.)

Kadar imaš pred seboj človeka, ki ga lahko veter odnaša sem in tja, kakršni Slovenci trenutno smo, nas lahko vsak okrog prinese. 

V katerem primeru bi vi podprli žensko, ki si želi ukrasti moža drugi?

V nobenem. Zakaj bi kradla? Takšno vprašanje je mogoče le v Sloveniji, kjer je lopovščina legalna.

No, tatice so lahko tudi zelo simpatične. Poglejte v hollywoodskih filmih!

Ja, v filmu imaš vse mogoče! Saj tudi gredo med rjuhe, preden se stuširajo ali celo v čevljih, zbudijo se naličene, nikoli zares pomečkane. Prav zato ne maram romantičnih filmov, jezijo me.

V redu, kaj pa če je njegova žena res grozna, nemogoča oseba?

Jah, pa naj se loči od nje! To mora biti prvi korak, ne pa varanje.



Vse od seksualne revolucije naprej se tako ali drugače pravzaprav promovira ohlapnost zakona, nevezanost na tradicijo in družino. Ali politika tako dobi večjo moč, še bolj vpliva na življenje slehernika?

Seveda. Kadar imaš pred seboj človeka, ki ga lahko veter odnaša sem in tja, kakršni Slovenci trenutno smo, nas lahko vsak okrog prinese. Pomislite, kako zelo so bili na domačo zemljo priklenjeni naši predniki! Danes se obračajo v grobu! Moj ded je v visoki starosti, ko ni mogel več delati, vsako jutro stopil na prag in poljubil zemljo. Pa je rekel: »Mr Mr – tako so mi včasih rekli – to je moje!« Kaj pa se dogaja danes? Gradimo trgovske centre in tovarne na najbolj kakovostnih, rodovitnih poljih! Splošno javno mnenje, o katerem pa vemo, kdo ga oblikuje, je, da bomo ljudje tako in tako vse našli v trgovinah. In če imaš ali nimaš partnerja – pa kaj potem – saj ga boš našel ali celo vzel drugemu! Mnogi svetovalci napačno svetujejo: Pusti moža, če je tak in tak, pojdi, saj boš našla drugega, boljšega. Lepo vas prosim! Pa bom povedala kruto, vendar resnično stvar: pri dvajsetih letih ima ženska še veliko izbire; starejša ko si, manj je je! Pri štiridesetih letih si prestara za čudeže! Zakaj? Ne znaš oziroma nočeš se več prilagajati, imaš druge prioritete pa tudi primernih moških ni več na voljo. Ženske danes pogosteje varajo kot moški tudi zato, ker so postale večje egoistke kot oni. Vidijo le sebe. Pričakujejo, da jim bo mož v posteljo prinesel kavo, ker verjamejo, da je to njegova dolžnost, same pa zanj ne bi naredile ničesar.

Kdor vara, ima to v sebi, tega ne more preseči. Za začetek, če želimo reči bobu bob, moramo skok čez plot – kar se sliši prelepo – poimenovati s pravo besedo: kurbarija. 

Povejva še to: zakaj ženska tako pogosto prevzame moškega prav ženski, ki ji je zelo blizu, morda celo najboljši prijateljici ali sestri?

Bom podala primer. Denimo midve se druživa in vidim, kaj počnete narobe v razmerju z moškim, ki je meni všeč. Mislim si, da bi bila jaz čisto drugačna in bi ga drugače »vzgojila«. Nato bi vam ga prevzela in kaj hitro bi sledilo spoznanje, da pravzaprav v odnosu z njim ravnam enako kot vi, saj prej nisem videla, kakšen je on, ko sta sama. V tem, da prevzameš moškega, ni pravega čara, to je le nekakšen izziv brez prave nagrade. Prej ali slej, ko poližeta med, padeš v šablono svoje predhodnice.

No, tudi v slovenskem prostoru imamo nekaj primerov med znanimi osebnostmi, ko so dekleta v poznih dvajsetih pa tudi starejše uspešno omrežile in si prisvojile že poročene moške z otroki ter z njimi spočele še kakšnega.

Res je, vendar ne vemo, kaj se dogaja za štirimi stenami.

Takšni možje varajo naprej?

(Nasmeh.) Seveda. Kdor vara, ima to v sebi, tega ne more preseči. Za začetek, če želimo reči bobu bob, moramo skok čez plot – kar se sliši prelepo – poimenovati s pravo besedo: kurbarija.