Beseda cryo v stari grščini pomeni ledeni mraz, zmrzal, zatorej je krioterapija ledeno mrzlo zdravljenje oziroma preprečevanje bolezni. Takšna pustolovščina je primerna za vse, ki tarnajo nad premalo časa, da bi kaj dobrega naredili za svoje telo in počutje oziroma si po intenzivnem gibanju želijo preprečiti bolečine in poškodbe. V brezov les odeto kriokomoro VIP so obiskali ali jo še obiskujejo vrhunski športniki, med skakalci tudi legendarni Noriaki Kasai in aktualni svetovni prvak Rjoju Kobajaši, boksarska prvakinja Ema Kozin, priznana plesalka na drogu in kineziologinja Anja Šivic ter profesionalni borec Denis Porčič Chorchyp. Pa tudi običajni ljudje iz sosednje ulice ter menedžerke in menedžerji, če se posvečajo športu ali ne.

Blagodejno »zmrzovanje« si je med drugim privoščila tudi priznana slovenska plesalka ob drogu Anja Šivic.

Pomlajevanje in hujšanje

Za en obred v kriokomori, ki sprošča napetost v mišicah, pomlajuje in celo pomaga hujšati – telo medtem v povprečju pokuri dobrih 500 kalorij – je treba odšteti od 25 do 39 evrov. Priporočajo najmanj tri obiske, ki jih lahko opravite v inženirjevih napravah v Ljubljani, Celju ali Mariboru. Pred terapijo je treba izpolniti obrazce, ali imamo v telesu denimo silikonske vsadke, zelo visok pritisk, ali smo noseči ipd., da se izloči morebitna tveganja za zdravje. Za špansko steno se slečeš, odstraniš nakit, če ga nosiš, in se oviješ v brisačo. Po stopničkah odideš zdravilnemu »zamrzovanju« naproti. Iz do ramen zaprte komore podaš brisačo nadzorniku postopka in že te zavije meglica zraka, ki ga ohlaja tekoči dušik.

Krioterapija poživlja limfni sistem in aktivira hormone. Po terapiji si možgani oddahnejo, nastajajo serotonin, hormon sreče, ter endokanabinoidi, čudežni eliksir, ki je sicer navzoč le še v zdravilni marihuani.

Mrrrrrrzli objem, ki zdravi

Na zaslonu, ki ga vidiš ob sebi, temperatura niha od –130 do –160 stopinj Celzija, a sprva pravega mraza niti ne čutiš dosti. Pravijo, da postopek prija predvsem ljudem s krepkejšo postavo in si ga zaželijo tudi po večkrat na mesec. Tudi sami operaterji v kriokomorah po Sloveniji si privoščijo poživljajoče ohlajanje enkrat na teden; ali ob petkih, da se telo med vikendom še bolj pospešeno regenerira, ali pa na začetku tedna za nov zagon.

Takrat ko koža zazna mraz, se telo naravno odzove, ker se želi zaščititi, to pomeni, da kri potegne iz rok, nog ter jo začenja akumulirati okoli jedra, tj. srca. Žile se do poslednje kapilare, ki vodijo v vsako celico srca, začnejo krčiti in nato raztezati. »Krioterapija poveča prisotnost rdečih krvnih telesc v krvi, torej tudi prenos kisika do celic, tkiv in mišic,« dogajanje natančno opiše športni filozof dr. Milan Hosta in doda, da je to edino dovoljeno poživilo za športnike. Postopek poživlja limfni sistem in aktivira hormone. Po terapiji si možgani oddahnejo, nastajajo serotonin, hormon sreče, ter endokanabinoidi, čudežni eliksir, ki je sicer navzoč le še v zdravilni marihuani. »Stranke pogosto opišejo, kot da jih je nekdo objemal ali imel rad; športnikom pa se zdi, kot da so imeli dober trening,« mi pove skrbnik moje komore, ko se bližamo zadnji minuti. Takrat že občutiš mraz, a po koncu se ti zdi, da si v raju.

Urejanje hormonske slike

Učinki sledijo še pet, šest ur po terapiji, lahko tudi tri dni, pojasni Domen Trojar, ki ima poleg tahionske komore v novem centru Anima Soma v družbi Mance Razgoršek in drugih izkušenih terapevtov tudi kriokomoro: »Naša življenja so prepredena s stresnim adrenalinom, doživetje v kriokomori pa nasprotno sprošča najboljše pospeške v nas, zažene se noradrenalin. Ta sporoča telesu 'stay and play', ostani še in se igraj!« Tisti drugi adrenalin pa v nasprotju s tem aktivira primarne nagone, nam pove Dean Himelrajh: »Američani imenujejo osnovne možganske reakcije s petimi besedami – beg , boj, hrana, zamrznitev in seks (Five F – Flight, Fight, Food, Freeze in F..k.)« Strah in želja po preživetju torej, kar je v nasprotju z adrenalinom v kriokomori, ki vzbuja željo po še. Možgani iz tega intenzivnega doživetja ustvarijo presenetljiv koktajl, ki sega onkraj telesnih blagrov. »Ta povezava tehnologije in narave je tudi zato kot ustvarjena za krepitev partnerskih in poslovnih odnosov,« nam pove mentorica za transformacijo Tadeja Zupan, ki že drugo leto spremlja in razširja informacije o dobrodejnih učinkih krioenergije. Izvem še, da se mi po postopku dejansko spreminja kemična sestava krvi. Pozno zvečer poživljena dobesedno čutim živahno kroženje hormonov, kot bi me kdo nagajivo žgečkal.

Ko ledena postane svilena

Prva krioterapija lahko nate deluje izjemno poživljajoče, ko greš tudi v dežju peš od bližnje komore v Ljubljani s takšno lahkoto, kot bi le skočil do soseda, ker ti je zmanjkalo kave. Koža, ki bi po vsej logiki morala biti ledena, postane svileno mehka. Kdo drug bo po prvem obredu po dolgem času spet spal spokojno; očitno vsakomur povrne tisto, česar mu najbolj manjka. Krioterapija menda celo prebuja zaspalo željo po vsestransko zadovoljujoči spolnosti, pomaga v boju proti odvisnostim vseh vrst, pri pomanjkanju pozornosti ali depresiji, blaži težave z artrozo, artritisom, luskavico, krčnimi žilami in celulitom. Z zadnjima dvema se je mogoče bolj odločno spopasti še s t. i. kriohlačami. Po besedah Ivice Flis Smake, dr. med. spec. za fizikalno in rehabilitacijsko medicino, se v njih zgodi varna nadgradnja koncepta ledene kopeli od bokov navzdol. Ta naprava je v celoti slovenski izum inž. Boža Himelrajha.