Po izobrazbi ste diplomirana babica, v Ljubljano pa ste prišli iz srbskega Niša. Kako je vaše življenjsko poslanstvo na koncu naneslo na anticelulitne terapije?

V Slovenijo me je zaneslo leta 1977, ko sem bila stara 22 let, s čisto drugačnimi poklicnimi željami. Prišla sem v Ljubljano, da bi naredila strokovni izpit za babico. Sanjala sem, da bi pozimi delala in zaslužila dovolj denarja, da bi lahko poleti potovala, moja velika želja pa je bila, da bi pisala. Po letu dela v porodnišnici v kliničnem centru pa sem doživela šok. Od babic tedaj niso zahtevali veliko stika s pacienti, zato sem porodnišnico zapustila in se zaposlila na otroški kliniki. Tam sem kot medicinska sestra dobila stik, ki sem si ga tako želela. Nato sem 17 let delala še na psihiatriji in doživela marsikaj. Vsa ta leta pa je v meni tlela želja, da nadaljujem izobraževanje. Že v mladosti sta bili moji veliki ljubezni psihologija in književnost. Žal v 90. letih obe smeri nista bili na voljo kot študij ob delu, edino izobraževanje v sklopu medicine z verificirano diplomo, ki sem ga takrat našla, pa je bilo za maserje. Vsem ljudem okoli mene se je to zdela čudna pot, vendar sem se odločila preizkusiti v tej vlogi, saj je navsezadnje vključevala skrb za človeka.

Celulit je največji kazalnik, kako živimo. Lahko smo hvaležne, da ga imamo, saj nas opozarja na to, kar se z našim telesom dogaja. 

Razbili ste mite o področju, ki je takrat dobivalo prizvok erotičnih storitev, in postavili masažo na prostor, ki si ga zasluži. A mnogi je še danes ne jemljejo resno, zanje je samo sprostitev, kot ležanje na plaži. Kaj odgovorite takim?

Masaža je eno izmed najstarejših zdravljenj. Z njo so si pomagali tisočletja, še danes pa jo v veliki večini tudi najbolj priznani zdravniki priporočajo za vse mogoče bolečine, poškodbe in težave z različnimi deli telesa. Tudi vrhunski športniki imajo ob sebi ves čas športne maserje.



Kako ste prišli od klasične masaže do anticelulitne metode, ki navdušuje toliko žensk?

Povsem nepričakovano. Na začetku kariere sem hodila na dom masirat dekle, ki je imela po hudi avtomobilski nesreči težke zdravstvene težave z nogami. Tam se je rodila moja anticelulitna terapija, saj sem se morala v masaži popolnoma prilagajati pacientki in njenemu stanju nog. To ni bila več zgolj limfna drenaža, klasična ali tuina masaža, bila je kombinacija vseh teh tehnik, saj sem le tako lahko pomagala dekletu, katere določeni deli telesa so bili povsem nečuteči. Po enemu mesecu masaž me je vsa srečna pohvalila, da sem ji odpravila celulit in da lahko spet obleče kavbojke, ki jih je nosila pred nesrečo. Začudeno sem jo gledala, saj nisem vedela, o čem govori. Do tedaj se še nikoli nisem srečala s celulitom, o njem se takrat ni pisalo in je bilo, kot da ne bi obstajal. Ponudbe so začele kapljati. Bila sem na veliki preizkušnji, saj so bile ženske, ki so prišle k meni, povsem zdrave in lepe. Nisem vedela, kakšne rezultate pričakujejo od mene, ko pa sem se do tedaj ukvarjala le s poškodbami. Sočasno sem honorarno delala v kozmetičnem salonu, kjer je kolegice zanimalo, kako mi uspeva odpravljati celulit. Opazovale so me pri delu in me spraševale, kaj počnem, koliko minut masiram določen predel. Mislila sem si, kakšne minute, jaz nikoli ne odštevam svojega dela, ampak masiram po občutku in se prilagajam pacientu.
Rezultate svojega dela, ki so jih dolgo videli vsi, samo jaz ne, sem nato končno spoznala s stranko, ki je celulit hkrati z mojo ročno tehniko odpravljala z masažnimi aparati. Ti so kar izničevali delo, ki sem ga vsak dan opravila na njej. Z možem, ki je profesor telesne vzgoje, sva ugotovila, da aparati z vibracijami porivajo celulit v spodnje plasti podkožja, jaz pa ga z ročno masažo iz vezivnega tkiva dreniram v limfo. Metodi sta se križali in druga drugo onemogočali. Od takrat svojim strankam odsvetujem uporabo kombiniranih terapij. Enako velja za kozmetiko proti celulitu, ki v vezivnem tkivu stisne odpadke v manjše otočke, ki jih je treba z anticelulitno masažo še dodatno razbijati. To vidim že na prvi pogled, saj videz celulita razkriva, kaj so stranke z njim počele.

V pogovorih s strankami velikokrat ugotovim, da so za njimi težke življenjske preizkušnje, ne samo nezdravi prigrizki. Včasih je potreben celoten proces, da celulit odpravimo. Ni dovolj, da spremenimo le fizične navade, poskrbeti moramo tudi za duševno stanje. 

Leta 1995 ste odprli svoj salon Aquarius, kjer vas stranke najdejo še danes, in zgodil se je pravi bum. Kako se je spremenilo vaše mnenje o celulitu?

Z vsakim pogovorom, ki ga imam na to temo, razmišljam, kaj pravzaprav celulit je in kaj pomeni za naše telo. Ves čas poudarjamo, da ni lep in da škoduje telesu, a spoznala sem, da bi ga morali pogledati še z druge plati. Celulit je največji kazalnik, kako živimo. Lahko smo hvaležne, da ga imamo, saj nas opozarja na to, kar se z našim telesom dogaja. Podobno kot recimo vročina pri bolezni ali bolečina. Kliče nas, da pogledamo vase, v vzroke, ki so ga ustvarili.

In kateri so?

Nezdravo življenje, nepravilna prehrana, stres, težave s ščitnico. V pogovorih s strankami velikokrat ugotovim, da so za njimi težke življenjske preizkušnje, ne samo nezdravi prigrizki. Včasih je potreben celoten proces, da ga odpravimo. Kot kadar si zadamo, da počistimo dom. Saj ne pometemo samo smeti, uredimo tudi omare, odvržemo staro kramo, in enako je z našim telesom. Ni dovolj, da spremenimo le fizične navade, poskrbeti moramo tudi za duševno stanje.



Ampak danes je priljubljen že drugačen trend, da celulit sprejmemo in se z njim ne ukvarjamo več. Je to pravzaprav nevarno početje?

Celulit je znak, ki nas opozarja: spremenimo se! Kot se soočamo s potrebo spremeniti partnerske odnose, službo, težo, barvo las, bi se morale lotiti tudi njega. Me smo tiste, ki ga moramo želeti odpraviti. Ne kritični pogledi na plaži, ne partnerji, ne modna industrija in ne mimoidoči pa tudi ne zgolj poleti ali pred poroko. Ne samo in vedno za druge. Ampak zase, za svoje zdravje in dobro počutje. Takrat nam celulit v življenje lahko prinese tudi zmago.

(V Slavičin salon, kjer poteka najin pogovor, pride stranka. Prisluhne nama in se izpove, da je k Slavici prišla, ko zaradi otrdele kože od celulita ni več čutila nog in je komaj hodila. Z anticelulitno terapijo in masažami se je stanje izboljšalo. Kar na jok ji gre od hvaležnosti, da ji je pomagala. Objameta se in v tišini dolgo ne spustita druga druge.)

Vidim, da k vam prihajajo tudi ljudje v hudih stiskah. Celulit torej ni samo estetska težava žensk, ki si želijo popolnega videza?

Veliko je teh prvih, skoraj polovica vseh strank ima težave z nogami. Ni lahko, ko prideš v obdobje, še posebno poleti, ko zaradi vročine in občutka težkih nog komaj živiš. Gospe mi pravijo, da dobesedno čutijo, kako jim razteguje kožo. Celulit nastaja zelo počasi, v začetnih fazah je le odpadna snov, ki se zadržuje v vezivnem tkivu. Takrat jo lahko še odstranimo z drenažo, ker jo pravzaprav samo usmerimo proti limfi in naše telo, ki deluje po načelu, da vzdržuje čistočo, ima nato sposobnost, da vse te strupe samo izloči. Če pa dolgo nič ne naredimo, se celulit sprime v kepe, obdajo ga ovojnice in to je teže razbijati. Ko zaradi duševne stiske ali stresa nismo pozorni na spremembe in jih opazimo, ko so že res alarmantne, je lahko to velik šok. Zato pa se stranke nemalokrat zjočejo, saj se šele ko pridejo k meni in začnemo odpravljati celulitne težave ter iskati vzroke zanje, zares soočijo s tem, kar so pretrpele v življenju.

Hujšanje je pravzaprav zelo škodljivo za celulit, saj ga takrat potisnemo le globlje v podkožje, ko zmanjka maščobe, pa telo celo prisilimo, da začne porabljati celulit, kar pomeni, da se hrani z odpadnimi snovmi in strupi, ki jih je nekoč zavrglo. 

Gre za zelo čustven korak.

Res je, z ljudmi, ki pridejo k meni, se pogovarjamo o vsem mogočem, velikokrat se izpovedo, a gre za preprost ljudski pogovor. Nisem terapevtka, ne jemljem si te pravice, kot se velikokrat šalijo številni kozmetični delavci, da so tudi psihiatri v svojem poklicu. Za svoje stranke sem izključno in samo Slavica, ki ima tudi težave in zmore prisluhniti tujim problemom z empatijo.

Povedali ste, da delate po občutku, da ne masirate določenega predela točno število minut. Nam lahko opišete svojo metodo?

Metoda, ki sem jo razvila, ne sledi nobeni šabloni. Prilagajam se posamezniku in njegovemu telesu ter temu, kar začutim pod kožo, saj ima vsak človek drugačno obliko celulita. Ko sem ga v 90. začela odpravljati, sem šla na medicinsko fakulteto in prosila, naj mi dajo ves študijski material o celulitu. Eno samo knjigo sem dobila, o dermatovenerologiji, in samo en stavek ga je opisoval: Celulitis je bolezen vezivnega tkiva. To je bilo vse. Preostalo sem od tedaj z delom spoznavala sama. Imela sem stranko, mlado dekle, ki je imela hude težave s hrbtom. Obiskala je nešteto zdravnikov, pa niso odpravili bolečin. Ko je prišla k meni na masažo, sem prišla do njenih rok in jo vprašala, ali jo tudi te bolijo. Potrdila je, da jo je pregledalo že veliko specialistov in so bolečine rok povezali s hrbtenico. Jaz pa sem videla, da ima roke polne celulita. Pustila sem hrbet, se osredotočila na njene roke in že po enem tednu intenzivnih masaž je dekle začutilo olajšanje. Rekla je, da sem naredila čudež, jaz pa pravim, nismo čudodelniki, smo le fizični delavci, ki dobro opazujemo in poznamo svoje področje.



Kdo pa masira vas? Kar vi sami?

Svoje znanje sem predala možu, sinu in hčeri; oba otroka pa sta ob študiju naredila tudi izobraževanje za maserja. S hčerko masirava druga drugo ter si dvakrat na leto narediva anticelulitne terapije. Z mojim poslanstvom že od 90. let živi vsa družina.

Moški se radi bahajo, da imajo celulit samo ženske. Je to res?

Tudi moške stranke dobim na anticelulitno terapijo, a pri njih ni tako pogost. Njihovo vezivno tkivo je drugačno od ženskega, ki je ustvarjeno za nosečnost. Me recimo ne bomo nikoli imele celulita na vratu, moški pa. Tudi na trebuhu ga imajo, zato se ga s hujšanjem ne morejo znebiti, ker je posledica odpadnih snovi in ne samo maščobe okrog pasu. Hujšanje je pravzaprav zelo škodljivo za celulit, saj ga takrat potisnemo le globlje v podkožje, ko zmanjka maščobe, pa telo celo prisilimo, da začne porabljati celulit, kar pomeni, da se hrani z odpadnimi snovmi in strupi, ki jih je nekoč zavrglo. Celulit je treba čim prej odpraviti, da telesu povrnemo neobremenjen organizem, ki bo sam sposoben odpravljati odpadne snovi.