Demenca je pravzaprav krovni izraz za nabor simptomov, ki prizadenejo razmišljanje in spomin. Pogosto se povezuje s propadom kognitivnih funkcij, značilna je za starost, a še zdaleč ni omejena na starejšo populacijo. Dementni posamezniki imajo težave z opravljanjem rutinskih del, izražanjem, orientacijo v času in prostoru, izkazujejo slabše sposobnosti presojanja, izgubljajo predmete in kažejo izrazite spremembe v razpoloženju ter vedenju.


Vzroki

Demenco lahko povzroči vrsta bolezni in bolezenskih stanj; različne infekcije in okužba z virusom HIV, srčno-žilne bolezni, kap, depresija ali odvisnost od substanc, težave s ščitnico in pomanjkanje določenih vitaminov. Simptomi demence spremljajo več težkih obolenj. Najbolj znana med njimi je vsekakor Alzheimerjeva bolezen, pri kateri kopičenje določenih beljakovin, senilnih leh v nevrofibrilarnih pentljah, povzroči odmiranje živčnih celic. Pojavlja se pri nevrodegenerativni Parkinsonovi bolezni, kjer pomanjkanje prenašalca dopamina zavre delovanje živčnega sistema. S pozabljivostjo se kaže tudi dedna Huntingtonova bolezen, pri kateri, podobno kot pri Parkinsonovi, zaradi manjše koncentracije živčnega prenašalca odmirajo določeni nevroni. Manj pogosta, a nič manj nevarna je Creutzfeldt-Jakobova bolezen, pri kateri nenormalno nalaganje posebnih, prionskih proteinov vodi v propad nevronov in luknjičaste spremembe v možganovini. Vzroki odmiranja nevronov se razlikujejo, vendar imajo vsi enak učinek: propad določenih možganskih celic, ki med drugim vplivajo na spomin in zavedanje.



Sopotnika

Najpogostejši vzrok za demenco je Alzheimerjeva bolezen, povzročila naj bi kar od 50 do 70 odstotkov primerov. Pravzaprav je nemogoče popolnoma pravilno diagnosticirati posameznika, ki trpi za njo, ko še živi. Diagnoza je potrjena šele med obdukcijo z uporabo mikroskopa. Vseeno lahko specialist poda ustrezno diagnozo z 90-odstotno natančnostjo. Demence in Alzheimerjeve bolezni resda ne gre enačiti, a drži, da je druga pravzaprav specifična oblika prve, saj se močno kaže z znaki demence in redko prizadene druge telesne funkcije, kot je gibalna funkcija pri Parkinsonovi bolezni. Možganske poškodbe, ki jih povzroči Alzheimerjeva bolezen, niso popravljive. V nekaterih primerih demence, denimo pri uporabi drog ali pomanjkanju vitaminov, je simptome z ustreznim zdravljenjem mogoče odpraviti.


Demence in Alzheimerjeve bolezni ne gre enačiti, a drži, da je druga pravzaprav specifična oblika prve, saj se močno kaže z znaki demence in redko prizadene druge telesne funkcije, kot je gibalna funkcija pri Parkinsonovi bolezni. A možganske poškodbe, ki jih povzroči Alzheimerjeva bolezen, niso popravljive.


Znaki

Obe stanji, tako pojav demence kot Alzheimerjeve bolezni, se kažeta z upadom sposobnosti mišljenja, okvaro spomina in sposobnostjo govora. Alzheimerjeva vključuje še izrazito izgubo kratkoročnega spomina, apatijo, depresijo, okvaro presojanja, dezorientacijo, zmedenost in spremembe v vedenju. V zadnjem stadiju se lahko pojavijo celo težave z govorom, požiranjem in hojo.



Zdravljenje

Zdravila, ki bi uspešno zdravilo Alzheimerjevo bolezen, žal še vedno ni. Obolelim pomagajo z zdravili, ki blažijo simptome, to so antipsihotiki, antidepresivi, zdravila za zdravljenje izgube spomina, nepravilnosti spanja in dodatki, ki pripomorejo k vitalnosti možganov. Hkrati lahko jemljejo zdravila, namenjena prav zdravljenju demence. Uporabna so, kadar je demenca posledica tumorja, uporabe drog, motenj v presnovi in hipoglikemije. Šele ko odkrijejo pravi vzrok za nastanek demence, je čas za izbiro ustreznega zdravljenja ali lajšanja bolezni. Vmes so najbolj ustrezni pristopi do bližnjega, ki kaže znake demence, vključevanje obolelega, jasna komunikacija in ljubezniva skrb.