Visoka voda ali »acqua alta« ni za zgodovinsko mesto, ki naj bi stalo na kraških hrastih, nič nenavadnega, Benetke namreč v mesecih med oktobrom in decembrom rada zalije plima, v luči podnebnih sprememb pa so ti pojavi postali še pogostejši. A včerajšnjo poplavo si bodo Benečani in turisti zagotovo zapomnili, saj je vodna gladina narasla za kar 160 centimetrov in zalila kar 77 odstotkov starodavnih uličic. 



Najvišja plima v zadnjih desetletjih je tako ohromila mesto, poplavljene namreč niso bile le ulice in trgi, ampak tudi restavracije ter trgovine. To lastnikov ni ustavilo v njihovih dejavnostih, čeprav poplavljene so nemoteno obratovale restavracije. 




V nedeljo, ko poplave še niso dosegle tako veliki razsežnosti, a je voda kljub temu zalila nekatere predele Benetk, je tam brez predaha potekal celo beneški maraton. Tekači so se pogumno spopadli še z dodatnim izzivom in po nekaterih delih trase tekli do kolen v vodi. 


Foto: ABC News


V Benetkah so na vodni pojav sicer pripravljeni z lesenimi mostički, ki jih namestijo na glavnih poteh, da se lahko ljudje vsaj nekoliko izognejo tacanju v vodi, a tokrat te priprave niso zadostovale za varen prehod prek osrednjega Markovega trga. Voda je tam segala skoraj do pasu in kmalu so ga začasno zaprli za obiskovalce. Začasno so obstali tudi vodni avtobusi ali »vaporetti«. 



Benečani dobro pomnijo poplave izpred štirih in petih desetletji, decembra 1979 je denimo plima narasla 166 centimetrov visoko, leta 1966 pa dosegla skoraj dva metra. S 194 centimetri se ta je zapisala v zgodovino kot najhujša poplava modernega časa.