Meja med Slovenijo in Hrvaško na kopnem in na morju bo odločitvi sodišča potekala naslednje: 

Sloveniji pripada Piranski zaliv od ustja Dragonje oz. sredine kanala Sv. Odorika do točke 45° 30' 41,7'' severne geografske širine in 13° 31' 25,7'' vzhodne geografske dolžine. Morska meja se nato nadaljuje južneje od črte ekvidistance do osimske meje ter kompenzira ukleščenost slovenske obale. Pokazali so tudi zemljevid: 



Sodišče je nato v skladu s svojim mandatom določilo tudi stik Slovenije z odprtim morjem, t. i. junction. Območje slovenskega stika z odprtim morjem je široko 2,5 navtične milje od osimske meje. To je sicer območje, v katerem imajo ladje in letala enake pravice kot na odprtem morju, je določilo sodišče.

Sodišče je ugotovilo, da so bile vode Piranskega zaliva do 25. junija 1991 notranje vode SFRJ, a niti slovenska policija ni imela ekskluzivne jurisdikcije v Piranskem zalivu v času bivše Jugoslavije, kot tudi hrvaška ni imela jurisdikcije do sredinske črte. 


 

Na kopenski meji je sodišče v veliki meri sledilo razmejitvi po mejah katastrskih občin. Tako se je sodišče odločilo, da gre meja v Istri po reki Dragonji in se konča na sredini kanala Sv. Odorika, kar pomeni, da so trije zaselki na levem bregu Dragonje ostali na Hrvaškem.

Na Snežniku je arbitražno sodišče presodilo, da Tomšičeve parcele pripadajo Sloveniji, prav tako na slovenski strani leži vas Drage v Beli krajini.

Na Trdinovem meja sledi katastrski meji, kar pomeni, da je vojašnica pripadla Hrvaški, medtem ko bi moral oddajnik ostati na slovenski meji.

Meja na območju Posavja in Obrežja sledi mejam katastrskih občin, prav tako ob Sotli. Tam meja ne sledi reki.

Meja v Razkrižju gre po katastrskih mejah, prav tako na Muri, pri čemer pa vas Mirišče oz. Brezovec - del leži na slovenski strani, je odločilo sodišče. 


V zaselku Brezovec (slovensko Mirišče) so takoj, ko so izvedeli, da je arbitražno sodišče njihov zaselek prisodilo na slovensko stran meje, veselo slavili. Foto: Jože Pojbič


Odločitev arbitražnega sodišča je Joška Jorasa, ki si že leta prizadeva, da bi Slovenija pri razmejitvi s Hrvaško dobila sporna ozemlja na levem bregu Dragonje, globoko pretresla. Kot je dejal, njegova hiša še ni na hrvaškem ozemlju, zdaj mora najprej odločitev arbitražnega sodišča potrditi državni zbor. Če se bo ponovila zgodba s sporazumom Drnovšek-Račan, Joras meni, da še vedno lahko pride do sprememb, o selitvi pa še ni razmišljal.


Gillaume je na začetku opozoril, da sta se Slovenija in Hrvaška v sporazumu zavezali, da bo arbitražna odločitev zanju zavezujoča in da jo bosta uresničili v šestih mesecih. Ponovil je, da naj bi si državi Stroške arbitraže razdelili na pol, kot sta to določili v arbitražnem sporazumu. Na vprašanje, ali evropska komisija pričakuje, da bosta obe strani spoštovali odločitev sodišča, pa so v Bruslju odgovorili, da bo odločitev arbitražnega sodišča o meji med Slovenijo in Hrvaško komisija podrobno preučila in prvič obravnavala 4. julija na kolegiju v Strasbourgu.  

Premier Miro Cerar je ob današnji objavi razsodbe arbitražnega sodišča o meji med Slovenijo in Hrvaško na morju in kopnem ocenil, da gre za zgodovinski trenutek za Slovenijo. Poudaril je, da gre za dokončno in pravno zavezujočo sodbo za obe državi. Zavzel se bo, da jo "enotno sprejmemo", čeprav se zaveda, da vsa pričakovanja niso bila uresničena. 


Pogled na Piranski zaliv Foto: Reuters


Arbitraža se je izkazala za najboljšo možno rešitev mejnega vprašanja med Slovenijo in Hrvaško, je po današnji objavi razsodbe arbitražnega sodišča o meji dejal predsednik republike Borut Pahor. Hrvaška odklonitev upoštevanja arbitražnega sporazuma sosednje države po njegovih besedah ne odvezuje od uveljavitve sodbe. Pahor se bo v petek v Dubrovniku ob robu vrha SEECP na to temo sešel s hrvaško predsednico Kolindo Grabar-Kitarović. Predsednik republike sicer ne pričakuje spremembe stališč glede spoštovanja sodbe arbitražnega sodišča, bo pa srečanje znak ohranjanja dialoga, ki ga v prihodnjih mesecih vidi kot bistvenega. "Dogovor o uveljavitvi poteka meja bo zelo izdaten napor. To delo ne bo lahko. Zahtevalo bo vso politično modrost in velikansko potrpežljivost," je še povedal. 


Foto: Reuters


Zunanji minister Karl Erjavec je prepričan, da sodba arbitražnega sodišča potrjuje, da je Slovenija pomorska država. "Naredili smo še zadnji korak k državnosti Slovenije," je poudaril v izjavi za medije pred Palačo miru v Haagu. Izrazil je pričakovanje, da bo hrvaška stran spoštovala odločbo, saj gre za mednarodno pravo. "Prepričan sem, da bo Hrvaška slej ko prej spoznala, da je bila napaka, da ni sodelovala v nadaljevanju arbitražnega postopka," je še dejal.