Kako se je začela vaša zgodba z oblikovanjem oblačil? Če prav vem, niste hodili na oblikovno srednjo šolo ali fakulteto?

Res je. Ko sem bila stara devet ali deset let, smo imeli družinsko zabavo in sem se eno uro pred začetkom spomnila, da nimam za obleči nič, kar bi ustrezalo mojemu razpoloženju, zato sem začela brskati po ostankih blaga in si ročno sešila krilo do kolen. Seveda je bilo tisto krilo daleč od nosljivega, a idejo in voljo sem imela. Šivanje in oblikovanje sta me spremljala vse življenje, največkrat zaradi drugačne vizije in potreb, ki jih trg ni mogel zadovoljiti. Za valeto sem si na primer naredila črn kombinezon, na katerega sem še danes ponosna, za fantovo maturo pa belo oblekico. A nikoli nisem pomislila, da bi se s tem zares ukvarjala, dokler nisva imeli s sestro trgovine z dodatki za dom, kjer sem zaradi atrakcije in dodane vrednosti začela šivati dodatke za dom kar v trgovini. Ko sem morala trgovino zapreti, sem se podala na novo pot in se posvetila oblikovanju.

Vsako poletje z mamo najraje nosiva moške boksarice, ker so lahke in udobne, a seveda samo doma (smeh). Zato sem oblikovala linijo Shorties, kjer sem se držala tega kroja in zamenjala material s stoodstotno viskozo z drobnimi ljubkimi potiski.     

Zakaj ime Mangala?

Mangala izvira iz sanskrta in pomeni uspeh, svetlost, srečo, optimizem, upanje ... Moja znamka je res takšna, rada pa ji dodam še dušo in srce.

Zdi se, da so vaše kreacije bolj namenjene prostemu času, je pa tudi res, da danes niso več vse službe od 8. do 16. ure in nimajo nujno pravil, kaj imeti oblečeno. Kdaj torej nositi Mangalo?

Ne maram predalčkanja in se požvižgam na te konservativne poslovne smernice. Verjetno zato, ker si s svojo službo to lahko privoščim. Zato ne bi rada rekla, za kdaj so moja oblačila primerna ali ne, podajo se značaju in načinu življenja človeka, ki jih nosi. Človeku, ki začuti utrip, srce in filozofijo te znamke.



Oblačila za jogo in surf imajo verjetno svoje značilnosti, katere?

So bolj ležerna in svobodna. Pri ustvarjanju stremim k udobju, saj verjamem, da si takrat, ko se počutiš udobno v tem, kar nosiš, samozavesten in sproščen. Seveda so za nekatere ženske to visoke pete in mini krila in za nekatere moške srajce in suknjiči, a to zelo verjetno niso in ne bodo moje stranke. Če kljub temu začutijo mojo znamko, pa še toliko bolje.

Surfanje ni le šport, je življenjski stil, enako velja za jogo. Ali tudi vi počnete vse aktivnosti, za katere so namenjena vaša oblačila?

Z jogo se ukvarjam vsako jutro, kolikor mi dopušča razposajenost otrok, resnično mi je spremenila pogled na svet. Občutim, da imam bolj gibljivo telo in um. Glede surfanja je pa tako, da sem šla dvakrat na tečaj in ugotovila, da sem v tem porazna. Veliko vaje je potrebne in pri nas nimamo pogojev za to. Sem pa še vedno zaljubljena v ta življenjski stil, ki mi je pisan na kožo in ga živim, čeprav ne surfam. Vsaj ne še.

Oblikujete tudi za otroke, kaj je tu v ospredju?

Če sem iskrena, oblikovanje oblek za otroke ni ravno strast, zaradi katere ponoči ne morem spati. Delam jih, ker moram obleči svoja otroka in ker nekatere mame izrazijo željo. Oblikovanje otroških oblačil torej ni ravno v ospredju.



Vas kdaj zamika, da bi oblikovali tudi večerne obleke?

Občasno me zamika, da bi naredila kak kos po naročilu v Mangalinem stilu. Lahko bi bil zanimiv. Naredila sem tudi sestrino poročno obleko in oblekla kar nekaj svatov. A ker nisem ravno eleganten človek, ne vidim, da bi kdaj zaplavala v te vode.

V Sloveniji je nekaj oblikovalcev, ki oblikujejo oblačila za prosti čas, kako na vas gledajo znani domači modni oblikovalci? Kje ste v modni hierarhiji?

(smeh) Ne vem, če sem kje. Veliko ljudi me sprašuje o trendih in o tem, kateri so moji najljubši modni oblikovalci, a jaz se raje odmaknem od tega sveta. Seveda jih spoštujem, a mene ni moda nikoli pretirano zanimala, zato to, kaj je v trendu, sklepam le po tem, kar vidim na ulici. Vedno sem bila usmerjena le v to, kar je meni všeč in kar bi rada nosila, a tega nisem našla v trgovini. To, da so se ljudje začeli odzivati na moje izdelke in da lahko od tega živim, je zame največji kompliment.

Občasno se lotim tudi kake torbice in predelave starih kosov v nekaj povsem novega. Včasih se rada igram z barvami in rišem na tekstil. Res pa ne vem, kje bom čez nekaj let in kaj bom oblikovala.    

Zdaj prodajate prek spleta, je mogoče vaše kreacije videti tudi kje v živo?

Zaenkrat delam le po naročilu, saj so se nama, ko sva imeli s sestro trgovino z dodatki za dom, zaloge kar kopičile, takrat sem si rekla, da se tega ne grem več. Raje delam po naročilu, prilagodim kos različnim postavam, umaknem kaj iz prodaje in naredim na novo. Tako se vedno sučejo nove energije. Imam pa vedno nekaj kosov v svojem studiu na Parmovi, kjer jih je mogoče preizkusiti.

Kakšni so vaši dolgoročni načrti? 

Včasih sem ves čas nekaj načrtovala, vedno sem vedela, kako in kaj. Zdaj pa sledim izključno svoji intuiciji in trenutnemu navdihu. Občasno se lotim tudi kake torbice ali predelave starih kosov v nekaj povsem novega. Včasih se rada igram z barvami in rišem na tekstil. Res pa ne vem, kje bom čez nekaj let in kaj bom oblikovala.



Kaj ste pripravili za letošnje poletje?

Ker sem slišala, da bo letošnje poletje precej vroče, sem izhajala iz tega, kaj jaz najraje nosim v takšnih dneh, saj ne prenašam najbolje visokih temperatur. Vsako poletje z mamo najraje nosiva moške boksarice, ker so lahke in udobne, a seveda samo doma (smeh). Zato sem oblikovala linijo Shorties, kjer sem se držala tega kroja in zamenjala material s stoodstotno viskozo z drobnimi ljubkimi potiski. Te kratke hlače lahko ženske nosijo ob vsaki priložnosti, če jim dodaš majico in natikače, imaš dnevni videz, če dodaš petke in blazer, si pripravljena za v gledališče. Druga linija pa se imenuje YinYang in prinaša kombinacijo tajskih ribiških hlač s pridihom ženske mode iz petdesetih let. Obožujem takšne kontraste in tako je nastalo tudi ime, saj se tu mešata moška preprosta udobnost in ženska nežna uglajenost.