Spletne strani, predvsem družabna omrežja so popolna okolja za pedofile, saj jim omogočajo anonimnost oziroma skrivanje identitete. Zakaj jih nihče ne more razkrinkati – enkrat za vselej?
Svetovni splet je dejansko raj tako za pedofile kot za druge kriminalce, saj se prek njega izvršuje vedno več kaznivih dejanj; meja praktično ni. V Sloveniji je za organe pregona velika ovira t. i. informacijska zasebnost, torej varstvo osebnih podatkov. Pot do identifikacije katerega koli storilca je prav zaradi varstva osebnih podatkov in s tem povezane birokracije dolgotrajna in zapletena. Človek se vpraša, ali je svoboda interneta pomembnejša od varstva in zaščite otrok. Za vsakim posnetkom, ki prikazuje  zlorabo  otroka,  je  namreč  storitev  kaznivega dejanja spolne zlorabe otroka. Viktimizacija, ki je žrtvi povzročena s samo zlorabo, se še poveča, če dejansko  pride do snemanja ali fotografiranja zlorabe in nato nalaganja  teh posnetkov na internet, kjer jih ostali storilci uporabijo za namene lastne spolne zadovoljitve.



Ali se za pedofilskimi mrežami zares skrivajo in jih ščitijo tudi najvplivnejši ljudje iz svetovne politike?
Opirajoč se na spoznanja in raziskave strokovnjakov iz tujine, kjer so na področju preiskovanja, predvsem pa preprečevanja zlorab otrok prek spleta daleč pred nami, je res tako. Pedofilija ne pozna družbenega statusa, izobrazbe, rase. 

Večina žrtev spolnih zlorab je deklic v starosti od 13 do 15 let, storilci pa so v veliki večini moški. To nikakor ne pomeni, da so fantje bolj varni. 

Kakšna je statistika zlorab mladoletnih oseb prek spleta v zadnjih nekaj letih v naši državi? So pri tem bolj ogrožena dekleta ali fantje?
Statistike kažejo strmo naraščanje kaznivih dejanj Prikazovanja, izdelave, posesti in posredovanja pornografskega gradiva po 176. členu kazenskega zakonika. Večina žrtev spolnih zlorab je deklic v starosti od 13 do 15 let, storilci pa so v veliki večini moški. To nikakor ne pomeni, da so fantje bolj varni, so le malce bolj zadržani. 



Nam lahko opišete, kako je videti tipična zloraba mladostnika ali mladostnice?
Dejstvo je, da mladostniki o določenih temah lažje spregovorijo na spletu, kjer iščejo odgovore in somišljenike. Kot po naključju se najde sogovornik, ki ga zanimajo iste stvari kot našega mladostnika oziroma mladostnico – v nadaljevanju tarčo. Sogovornik jo  razume  in  kaj  kmalu  najdeta  skupen  jezik.  Izmenjata  si fotografiji, tarča storilcu posreduje svoje fotografije, v zameno pa prejme fotografije privlačnega dekleta ali fanta na drugi strani. Storilec nato tarčo povabi na skype – ta omogoča shranjevanje posnetkov – kjer se to privlačno dekle ali fant razgali in nagovarja našo tarčo, naj stori isto. Takoj ko tarča to  stori, profil storilca izgine, začne pa se predvajati posnetek tarče  skupaj  z zahtevo  po denarju. Storilci zahtevajo od 300 do 1500 evrov v zameno, da uničijo posnetke, v nasprotnem primeru pa jih bodo objavili na spletu, še prej pa poslali njegovim oziroma njenim staršem. Lahko si predstavljate stisko tarče, ko se znajde v takšni situaciji. V omenjenem primeru so v ozadju kriminalne združbe, motiv pa je denar. Na isti način delujejo pedofili, katerih motiv je spolna potešitev in ne denar, tarče pa izsiljujejo za vse več posnetkov in jih silijo v različne spolne deviacije. 



Kako uspe pedofilu zgraditi navidezno trden, prijateljski odnos? Menda so nekateri tako izurjeni, da lahko otroka s pohvalami in drugimi psihološkimi pristopi v desetih minutah pripravijo do tega, da se pred kamero slečejo?
Raziskave dokazujejo, da so za spolno zlorabo na internetu najbolj ranljivi mladostniki, ki so že bili žrtve spolnih zlorab, imajo slabe odnose v družini in zaradi tega čustvene težave oziroma otroci, ki se ne počutijo sprejete v družbi, zato na spletu, ker  je lažje, bolj neosebno, iščejo kontakte z drugimi. Pedofili izkoristijo prav to ranljivost, saj so spretni manipulatorji, ki uporabljajo številne lažne profile in različne identitete. Z otrokom se poistovetijo, jih razumejo in jim dajo občutek, da so nekaj posebnega ter pridobijo njihovo zaupanje. Od tega trenutka dalje pa je zloraba samo še vprašanje časa.

Goli otroci, samozadovoljevanja najstnikov in same spolne zlorabe, torej nazorni posnetki odraslih oseb, ki spolno zlorabljajo otroke stare od nič tednov naprej, so zelo grobo rečeno »prodajni material«.

Kaj počno člani pedofilskih mrež z dobljenimi posnetki denimo golih fotografij ali celo samozadovoljevanja najstnika? To razpečujejo dalje?
Goli otroci, samozadovoljevanja najstnikov in same spolne zlorabe, torej nazorni posnetki odraslih oseb, ki spolno zlorabljajo otroke stare od nič tednov naprej, so zelo grobo rečeno »prodajni material«, večje povpraševanje pa vpliva na večjo ponudbo. Moramo vedeti, da je spolna zloraba otroka sprva lokalno kaznivo dejanje, z objavo posnetka na spletu pa postane globalno kaznivo dejanje. S posnetki se trguje, zelo pogosta pa je njihova menjava. 



V koliko primerih se spletna zloraba konča tudi s fizično zlorabo otroka ali z njegovim samomorom?
O številkah ne morem govoriti, ker jih ne poznam. Dejstvo pa je, da žrtve, ki so bile posnete med spolno zlorabo, trpijo posledice vse življenje, saj je nemogoče oceniti, kolikokrat bo posnetek, ki prikazuje zlorabo otroka, viden in deljen preko različnih spletnih kanalov. Vsakič ko je tak posnetek viden, natisnjen, distribuiran ali naložen na računalnik, je otrok na tem posnetku ponovno viktimiziran. Lahko samo domnevamo, koliko samomorov najstnikov je morda posledica spolne ali druge zlorabe prek interneta.

Računalniško izobraziti je treba tako starše  kot  otroke, saj se starši resnično ne zavedajo nevarnosti, ki prežijo na njihove otroke. 

Kaj svetujete staršem, v kolikšni meri omejiti dostop otrok do svetovnega spleta in kaj jim reči, kako razložiti, kje se skrivajo najnevarnejše pasti, preden se sami opečejo?
Otroci so na spletu in različnih družbenih omrežjih vedno bolj aktivni, hkrati pa so še premladi, da bi se zavedali vseh nevarnih pasti. Nevarnost predstavljajo teme, o katerih ne morejo ali upajo govoriti z odraslimi. Nadzor spleta je nemogoč, zato je v obrambi pred zlorabami ključna preventiva, saj je cenejša, lažja in učinkovitejša. Prva odgovornost za dobrobit otrok je in mora biti na strani staršev, veliko vlogo imajo šole, učinkovito pa lahko pomagajo številne nevladne organizacije, kot je med drugim safe.si, torej točka osveščanja o varni rabi interneta in mobilnih naprav za otroke, najstnike, starše in učitelje. Računalniško izobraziti je treba tako starše kot otroke, saj se starši resnično ne zavedajo vseh nevarnosti, ki prežijo na njihove otroke. Prav zato poudarjam, da je z otrokom treba graditi dober odnos in mu biti v oporo. To je ključno.