Ko sem v roke dobila vašo knjigo, sem bila, priznam, v dvomih. Lepa reč, sem si mislila, zdaj bom ugotovila še to, da niti dihati ne znam pravilno? A z vsako prebrano stranjo sem bolje razumela, da je nekaj tako osnovnega, kot je dihanje, v resnici ključno za zdravje. Kako je mogoče, da smo »pozabili« dihati tako, kot je treba?

Če primerjamo življenje naših prednikov s tem, ki ga živimo zdaj, lahko opazimo številne razlike. Nekdaj so se ljudje veliko več gibali, jedli industrijsko nepredelano hrano in živeli vpeti v naravo. Vse to, manko fizične aktivnosti, nekakovostna prehrana, stres, vpliva na to, kako danes dihamo. Kronično čezmerno dihanje je za naše zdravje največja ovira. Vdihujemo od dva- do trikrat več zraka, kot ga potrebujemo.

Otroci, ki dihajo skozi usta, lahko razvijejo krivo držo, pri kateri je glava potisnjena naprej, moč dihal pa se zmanjša. 

Zakaj je to problem?

Zato, ker pretirano dihanje oži dihalne poti, omejuje vnos kisika v telo in krči žile. Lahko si mislimo, da to pomembno vpliva na splošno zdravstveno stanje. V zahodnem svetu eden od desetih trpi zaradi težav, povezanih z nepravilnim dihanjem, a ker zdravniki običajno pri pacientih, ki se k njim napotijo z zdravstvenimi problemi, ne preverjajo, ali dihajo skozi usta ali skozi nos, si lahko mislimo, da je številka tistih, ki dihajo nepravilno, še višja. Pozabljamo, da je nos namenjen dihanju, usta pa hranjenju. Ogromno ljudi ima zamašen nos. In če je vaš nos zamašen, vaš spanec najverjetneje ni kakovosten. Zakaj? Dihanje skozi usta povzroči, da se žilice v nosu razdražijo in povečajo. S povečano količino sluzi to ustvarja neprijeten občutek zamašenega nosu. Dihanje skozenj je zato veliko težje in navadimo se dihati skozi usta. Dlje to počnemo, bolj se naš nos maši. Če težko zaspimo ali če spanje moti smrčanje ali spalna apneja, je zjutraj težko vstati; pomanjkanje spanja vpliva na zbranost, razpoloženje in celo na najosnovnejše aktivnosti.



Kadar smo v stiski, prestrašeni, obremenjeni, lahko zaznamo, da se spremeni tudi naše dihanje. Kaj narediti?

Hitro in plitvo dihanje kaže na zaskrbljenost in stres. Ko dihamo počasi in ritmično, smo sproščeni, mirnih misli. Ko smo jezni, je naš vzorec dihanja hiter in močan, ko smo žalostni, vzdihujemo, in ko čutimo bolečino, zajemamo in zadržujemo dih. Dihanjeje neločljivo povezano z različnimi čustvenimi stanji.

Če stres spremeni vzorce našega dihanja, tudi vzorci dihanja vplivajo na to, kako bomo doživeli stresne okoliščine.  

Če se zaradi čustvenih stanj spremeni naše dihanje, lahko z njegovim izboljšanjem pozitivno vplivamo tudi na negativna čustva?

Seveda. Če stres spremeni vzorce našega dihanja, tudi vzorci dihanja vplivajo na to, kako bomo doživeli stresne okoliščine. Ni pa to samo moja, iz trte izvita ugotovitev. Lani spomladi so raziskovalci prestižne kalifornijske univerze Stanford objavili izsledke raziskave, ki je nedvoumno dokazala, da počasno in plitvo dihanje prinese več umirjenosti.

Dihalni center je v možganskem deblu in ves čas uravnava raven kisika v krvi, ogljikovega dioksida in pH. Na podlagi teh informacij nadzoruje količino zraka, ki jo zajamemo. Nevroni iz predela srednjih možganov, ki se imenuje locus coeruleus, se ritmično odzivajo na naše dihanje. Ta del možganov je odgovoren tudi za sintezo noradrenalina. Zatorej je za človeka ključno, da prepozna nepravilno in pospešeno dihanje, sicer bo začelo telo zelo hitro kazati znake stresa. Dokazano je, da posamezniki, ki dihajo skozi usta, dihajo tudi hitreje, kar povzroči pogostejša občutenja tesnobe.



Razložili ste, kako pravilno dihanje vpliva na naše zdravje, a bila sem presenečena, da usodno vpliva tudi na fiziognomijo obraza.

Seveda. Čeprav je dihanje skozi nos naravno, številni otroci – še posebno tisti z astmo ali zamašenim nosom – že iz navade dihajo skozi usta. Taki otroci so nagnjeni k nepravilnostim obraza, čeljusti in zob. Dihanje skozi usta vpliva na obliko obraza najprej tako, da ta postane dolg in ozek, drugič pa se čeljusti ne razvijejo ustrezno naprej, kar oži dihalno pot.

Dihanje skozi nos je v otroštvu ključno, saj zagotovi pravilen razvoj obraza, čeljusti in dihal. 

V knjigi omenjate tudi umetnika Georgea Catlina, ki je v 19. stoletju potoval po Severni Ameriki. Opazil je, da so indijanske matere posvečale veliko pozornosti dihanju svojih otrok. Če so začeli dihati skozi usta, so jim takoj nežno stisnile ustnici, da so spet dihali skozi nos. Catlin je opazil tudi razliko v obolelosti in boleznih, ki so bile med ameriškimi staroselci veliko redkejše v primerjavi z evropskimi priseljenci.

Če imajo otroci ali najstniki pet ali deset let odprta usta, se jim obraz zoži, čeljusti se ne razvijejo pravilno, zožijo pa se tudi dihalne poti. Dihanje skozi nos je v otroštvu ključno, saj zagotovi pravilen razvoj obraza, čeljusti in dihal. Še več; otroci, ki dihajo skozi usta, lahko razvijejo krivo držo, pri kateri je glava potisnjena naprej, moč dihal pa se zmanjša.