Se vam zdi beseda inventura malce nenavadna za prelomnico človeškega bivanja? Lahko bi rekli tudi analiza, a to mi zveni vse preveč znanstveno. Prva takšna inventura je okoli tridesetega leta starosti. Pogledamo na dosedanje dosežke. Smo končali šole, imamo zaposlitev, smo že oblikovali družinico? Kaj si želimo spremeniti in doseči? Pred seboj imamo še dve tretjini časa, da najdemo še bolj donosno službo, poiščemo pravega partnerja, rodimo prvega otroka. Starši so še mladi in zdravi, marsikateri še hodi v službo, je čil in aktiven. Skrbi so usmerjene v prihodnost in zavedamo se, da je vse pred nami. 

Ne iščite napak, viseče kože, gub, podbradka, »obroča« okoli pasu ali celulita. Takšne kot smo, smo si nabrale izkušnje življenja, odnosov in odločitev. Sprejmimo posledice naših odločitev, ki niso bile vedno naša prva izbira, a smo bile v marsikatero tudi pahnjene ali prisiljene. 

Pomembna petdeseta

Druga inventura se v nas dogaja predvsem podzavestno, a naša dejanja in odločitve kažejo določene globalne, tektonske spremembe. Stari smo okoli petdeset let, pet gor ali dol. Prelomnica je zelo pomembna. Pred nami je še približno tretjina življenja, bodimo stvarni. Tudi sama sem v tej kategoriji. Pojavljajo se misli, kaj sem dosegla in kaj bi še rada uresničila. Energije imam veliko, a počasi opažam »utrujenost materiala«, s čimer se je treba preprosto sprijazniti. Nisem ravno zagreta zagovornica podaljševanja navidezne mladosti, poskušam pogumno nositi svoje kilogramčke in mrežo gubic, to sem pač jaz, z vsemi plusi in minusi. 



Usahla ženstvenost

Petdeseta leta so naporna. Ženske pridemo v menopavzo, hormoni podivjajo kot v puberteti, a malce drugače. Usiha naša energija, vodijo nas čustvena nihanja, ki nas en trenutek spravljajo v histerično manijo, čez nekaj trenutkov pa v brezno žalosti in nemoči. Počasi se zavedamo, mnoge si seveda tudi zanikajo, da je naša rodnost usahnila, s tem pa tudi naša ženstvenost. No, dodajam, da smo kljub menopavzi sposobne in dolžne skrbeti zase na telesni, osebnostni in psihični ravni tako, da se negujemo navzven pa tudi navznoter. Navsezadnje imamo veliko izkušenj in modrosti, ki jih mlajše »tekmice« nimajo. Lahko se samozavestno trudimo za svojo rast, zavedajoč se, da je to vložek v naslednjih trideset let in več. Mlade smo, vsaj sama sebi se zdim mlada in pogumna, da izkusim še marsikatero življenjsko radost. Kje pa piše, da je konec sveta, če nisem več rodna. Izkoristimo vsak trenutek, da oblikujemo zdrav in ljubeč odnos do sebe. S tem bomo sevale v druge odnose pozitivnost in proaktivno naravnanost.

Vstanite in se veselite

Vem, včasih bi ostale ves dan v postelji, se ne namazale z dnevno kremo in posebno kremico okoli oči, kjer je zelo občutljiva koža. Preždele bi kak depresiven in tečen dan. S tem ni nič narobe. Ko se »odsmilite« same sebi ali drugim, se postavite pokonci ter se poglejte v zrcalo z naklonjenim pogledom. Ne iščite napak, viseče kože, gub, podbradka, »obroča« okoli pasu ali celulita. Takšne kot smo, smo si nabrale izkušnje življenja, odnosov in odločitev. Sprejmimo posledice naših odločitev, ki niso bile vedno naša prva izbira, a smo bile v marsikatero tudi pahnjene ali prisiljene. Nič zato, zdaj se lahko odločamo za aktivno preživljanje zadnje tretjine časovnice, uživamo vsak dan posebej, saj si znamo privoščiti marsikaj, česar si prej nismo mogle, upale ali bile sposobne. Zdaj lahko! 

Kaj pa andropavza?

Moške prav tako prizadene andropavza, o kateri sem že pisala. Tudi njih pesti upad libida, energije, dvomijo o svoji moški moči, pa skušajo včasih to kompenzirati z raznimi dragimi igračami za fante, kot se angleško reče, »toys for boys«. Nekateri poiščejo mlajše ženske, s katerimi si želijo dokazati, da so še vedno pravi moški. Nekatere žene tiho in stoično prenašajo početje soprogov, saj se ne želijo ločiti »na stara leta«, ter čakajo, da jih mine. 

Druge se po informaciji, da je mož nezvest, odločijo, da jim tega ni treba več prenašati, otroci so bolj kot ne odrasli. Marsikatera ima lasten denar in je finančno samostojna, nekaj premoženja se je nabralo, torej zapusti razdrti odnos. Precej žensk mojih let v Svetovalnici ima podobno zgodbo. Ugotovi, da jih mož vara. Otroci ji rečejo, naj ga pusti, da je ni vreden. Nekateri odrasli otroci se ne želijo vmešavati, spet drugi zelo zamerijo njej, da se hoče ločiti, ker da naj malo potrpi. Da, odzivi otrok so različni, pogosto gledajo tudi iz svojega zornega kota udobja in sebičnosti. Ne smemo jim zameriti, saj še nimajo veliko čustvenih izkušenj in ne vedo, kako zahteven je partnerski odnos, če ga ne neguješ in vanj ne vlagaš. 

Polagam vam na srce, dragi moji, da zdaj živite spoštljivo in ljubeče do sebe, saj boste posledično lažje oblikovali bolj kakovostne in ljubeče odnose do ljudi, ki vas obkrožajo. Naši odnosi so varovalka, ki nas podpira, ko se ne počutimo najbolje v svoji koži. 

Ločitev

Ona se odloči, da mu ne bo ugodila, ko ji pošlje papirje za ločitev in razdelitev premoženja. Hoče mu nagajati, saj upa, da se bo premislil in se vrnil k njej. Pri tem pozablja, da je zaljubljen kot najstnik in da mu možgani ne delujejo tako, kot ga je poznala vseh trideset let zakona. Sprašuje me, kdo je oseba, s katero je živela tako dolgo in imata tri odrasle otroke. Zmedena je. Želi si ga, oprostila bi mu, a čuti močno jezo, kako ji je to lahko naredil. Zdaj ko bi skupaj čuvala vnuka, je ostala sama na tem svetu. Sčasoma je uvidela, da si ne želi več človeka, ki jo je odvrgel zaradi druge, pet let mlajše ženske. Podpiše ločitev, jo odžaluje in si naredi načrte. Pred njo je še veliko kakovostnih let dela in tudi možnosti, da si življenje končno uredi, kot sama hoče in želi. Pred nekaj tedni dobi njegovo sporočilo, da bi se rad vrnil k njej. Da ni srečen s to žensko. Da mu dela drame in ga nenehno zaslišuje, kje je in s kom. Kaj bo naredila?





Je bila žetev dobra?

Tretja inventura je proti koncu življenja, ko se ozremo na prehojeno oziroma preživeto pot. Kaj puščam za sabo? Ne zgolj materialno, temveč kakšne odnose sem oblikoval. Ali so otroci zdrave in sočutne, spoštljive osebnosti? Kakšni so vnuki? Kaj obžalujem, da nisem storil, ker je bilo bolj pomembno delo ali to, kaj si bodo drugi mislili? Zavedamo se, da ni več časa za sprenevedanje, temveč se moramo sprijazniti s tem, kar je. Časa ne moremo zavrteti nazaj.

Polagam vam na srce, dragi moji, da zdaj živite spoštljivo in ljubeče do sebe, saj boste posledično lažje oblikovali bolj kakovostne in ljubeče odnose do ljudi, ki vas obkrožajo. Naši odnosi so varovalka, ki nas podpira, ko se ne počutimo najbolje v svoji koži. A zavedajmo se, da je treba v dobre odnose venomer vlagati. Svojim dragim razložite, da ste v stiski ali da potrebujete tolažilni objem. Naša petdeseta leta prinašajo tudi ideje ali želje, ki jih želimo uresničiti, pa jih prej nismo mogle ali si upale. Dajte jih! Pogumno. Osrečite se. Enkrat se živi. Nazaj v času ne morete. Delujte tukaj in zdaj. 

* Avtorica prispevka je strokovnjakinja za partnerske odnose in vzgojo otrok, univerzitetna dipl. socialna pedagoginja in dipl. socialna delavka. Če bi se radi naročili na individualno svetovanje ali jo povprašali za nasvet, pišite na: info@svetovalnica.si.