Mnogim šele zdravniki odprejo oči in izrečejo tisto, česar sami morda ne bi upali niti v sanjah. Da so aseksualni in da jim je narava preprosto onemogočila, da bi do nasprotnega ali pa istega spola občutili spolno privlačnost.

Spolni odnosi so mnogim žal tako le zakonska dolžnost, partnerska obveza, hlinjenje užitka, a po drugi strani vendarle majhno zadovoljstvo, da so vsaj osrečili partnerja. Ujeti torej v telesu, ki se upira spolnemu stiku, se mnogi zapirajo vase in razglabljajo, le kaj je narobe z njimi – toda z njimi je prav vse v redu, le družba še ni pripravljena sprejeti, da nekomu pač užitki v spolnosti niso na seznamu prioritet. Pretresljivo izpoved ženske v srednjih letih je pred dnevi objavil medijski portal BBC, njeni izkušnji pa so sledile še izpovedi številnih drugih, tako moških kot ženske, olajšani, da niso sami v svoji zbeganosti. »Dolgo sem bila prepričana, da imam psihične in fizične težave, da je z menoj nekaj hudo narobe, ker ne hrepenim po spolnosti,« je zaupala Stacey. »Ko sem bila v dvajsetih letih in sem spoznala, da vsi v moji okolici že zelo zrelo uživajo v seksu, sem spoznala, da jaz nimam prav nobene želje po spolnosti. Tega nisem omenila nikomur, sram me je bilo.«



Je pa pogosto občutila romantično privlačnost, tako tudi do bodočega moža: »Že zelo zgodaj sem spoznala, da ga ljubim in da komaj čakam, da me zasnubi. Da si želim vse življenje preživeti z njim. Po drugi strani pa me je skrbelo, zakaj si ne želim spolnosti. Ampak to ga sprva ni motilo, rekel je, da me bo čakal, kolikor bom pač potrebovala. Nikoli me ni silil v odnose in me spravljal v zadrego.« Toda še večji strahovi so se ji porajali, ko je ugotovila, da si njene prijateljice že ustvarjajo družino. Njej pa je bila misel na spolne odnose še vedno povsem odbijajoča.


Intima je tudi drugje

»Potem sem začela raziskovati, kaj je z menoj narobe, kar prek spleta. Velika napaka! Tam je pisalo, da imam težave s hormoni, da imam morda tumor na možganih … Nazadnje sem obiskala svojega zdravnika, ki je takoj ocenil, da sem verjetno aseksualna. Še nikoli nisem slišala za kaj takšnega,« se spominja Stacey. Zanimivo, pozneje je spoznala, da je enako razmišljal že njen mož, in to že dolgo, a je ni hotel obremenjevati s svojimi domnevami. Stacey danes z možem živi srečno in polno, čeprav brez spolnih odnosov, globina njune povezanosti je pač drugje.



Ljudje naj bi se glede svoje spolne usmeritve delili na tri osnovne skupine: heteroseksualce, homoseksualce in biseksualce, toda zanesljivo bo treba kaj kmalu dodati četrto skupino, aseksualce. Ne da je ljudi, ki jim do spolnosti preprosti ni, dandanes več, ampak se šele zdaj opogumljajo in govorijo o svojih občutjih, za zdaj pa je med njimi občutno več žensk. Kot poudarjajo strokovnjaki, aseksualnost ni prirojena, temveč pridobljena, največkrat naj bi jo spodbudila izkušnja v otroštvu ali mladosti, zaradi katere naj bi se nekaterim spolnost povsem uprla. Toda to še zdaleč ne pomeni, da so hladni in brez čustev - ravno nasprotno, so zelo čuteči ljudje, ki s partnerjem doživljajo tudi globoke intimne trenutke, le da ti pač niso spolne narave. A jih kljub temu osrečujejo, povedo številni strokovnjaki, ki jih pari v celibatu pravzaprav niti ne presenečajo.


Možu poiskati ljubico

Po Staceyjini izpovedi so se oglasili še številni drugi, olajšani, da niso sami s takšnim spoznanjem. Nekateri so se v strahu pred stigmo raje izolirali pred okolico, drugi so bili prepričani, da so istospolno usmerjeni, a so se znova zbali obsojanja družbe. Vsi imajo skupni imenovalec: želijo si ljubezni, razmerja, tudi dotikanja, poljubljanja in ljubkovanja, le spolnosti ne. V tej preprosto ne najdejo užitka, zdaj upajo, da bodo našli enako mislečega partnerja ali pa osebo, ki aseksualnosti ne bo dojemala kot ovire. Tako srčno upa, denimo, 30-letni Matt, ki se v strahu, da ne bo mogel izpolniti pričakovanj partnerke, raje izogibam zmenkom, ki mu jih tako voljno posredujejo prijatelji. Pa tudi 60-letna Gill, ki se je na prisilo staršev poročila rosno mlada in je bila prepričana, da ji spolnost ne diši, ker preprosto ne ljubi moža. A tudi po njegovi smrti ni nikoli občutila nobene spolne sle – pozneje se je, da ne bi bila osamljena, poročila z mnogo starejšim moškim v upanju, da mu do spolnosti preprosto ni več. A se je zmotila in po nekaj letih sta se ločila.



Niso se pa ločile mnoge druge, ki so šele po priznanju ugotovile, da so pravzaprav že v razmerju s partnerjem, ki ima enake potrebe kakor one in ki intimo doživlja drugače. Nekatere so s svojimi partnerji sklenile praktične dogovore: dopustijo jim, da svoje spolne potrebe zadovoljijo z drugo. Nekatere jim celo pomagajo poiskati »ljubico«, ki bo potešila seksualne želje, same pa še naprej ponujajo partnersko ljubezen, predanost in skupno življenje.