Drobni tisk ni izrecno opozorilo

Hvala za zelo zanimivo vprašanje. Praksa sestavljanja nekorektnih, »zvitih«, neuravnoteženih ali nepoštenih pogodb (tudi nekaterih tistih z drobnim tiskom) je v številnih dejavnostih v Sloveniji precej obsežna.

Predstavniki številnih podjetjih v Sloveniji so še vedno prepričani, da s tem, ko najamejo pravnika ali odvetnika, ki zanje sestavi pogodbo, ki je izrazito, včasih že smešno zaščitniška do tega podjetja in po drugi strani izrazito nekorektna do strank tega podjetja, ravnajo pametno.

To seveda nikakor ne drži. Po mojem mnenju taka praksa ni le nezakonita, ampak tudi poslovno nespametna. »Prikrajšana« stranka take pogodbe namreč že v izhodišču dobi občutek, da jo hoče podjetje »okrog prinesti«, da z njo vstopa v neuravnoteženo, nepošteno poslovno razmerje.

Pogodbe z drobnim tiskom so poleg tega pogosto nezakonite. Če so denimo neuravnotežene v tem, da eni stranki prinašajo preveč koristi, drugi pa preveč dolžnosti, kršijo temeljno načelo obligacijskega zakonika – načelo enake vrednosti dajatev (8. člen OZ).

Pod določenimi pogoji je posledica take neuravnotežene pogodbe tudi njena razveljavitev (če so denimo izpolnjeni zakonski znaki čezmernega prikrajšanja).

Pogodbe s spornim drobnim tiskom poleg tega kršijo zakon o varstvu potrošnikov. 22. člen tega zakona, ki ureja pogodbene pogoje, denimo določa, da ti zavezujejo potrošnika le, če je bil pred sklenitvijo pogodbe seznanjen z njihovim celotnim besedilom.

Šteje pa se, da je bil potrošnik seznanjen s celotnim besedilom pogodbenih pogojev, če ga je nanj podjetje izrecno opozorilo in če so mu bili dostopni brez težav. Pogodbeni pogoji morajo biti jasni in razumljivi.

23. člen istega zakona še določa, da podjetje ne sme postavljati pogodbenih pogojev, ki so nepošteni do potrošnika. Če so pogodbeni pogoji do potrošnika nepošteni, so nični.

Zakon o varstvu potrošnikov torej jasno določa, da mora biti za pošten, zakonit odnos med podjetjem in potrošnikom izpolnjenih več pogojev. Povsem nesporno pa je, da mora podjetje seznaniti potrošnika s celotnim besedilom pogodbenih pogojev. Seznani pa ga tako, da ga nanj izrecno opozori.

Za večino drobnega tiska velja, da nanj potrošnik ni bil izrecno opozorjen (saj bi s tem očitno izgubil svoj »skriti« namen), poleg tega pa vsebina, ki je v njem zapisana, tudi ni poštena do potrošnika (pogostokrat mu namreč odvzema ali pa vsaj znatno zmanjšuje obseg pravic, za katere meni, da jih je že pridobil v »normalnem« tisku), zato ima potrošnik možnost, da zoper ponudnika, ki mu je »vsilil« sporni drobni tisk, ukrepa najmanj tako, da ga na to opozori ter zahteva sklenitev pogodbe s poštenimi pogodbenimi pogoji ter v določenih okoliščinah o tem obvesti tudi TIRS (Tržni inšpektorat Republike Slovenije).