Največji poraz je lagati sebi

Odgovarja:

Mislim, da nihče od vaju še ne ve prav dobro, kaj bi rad. Sta na začetku poti, ki jo bosta raziskovala in zaznamovala vsak na svoj način. Zvezo, ki sta jo imela, ste prav dobro opisali. Šlo je za odnos brez vsakih obveznosti. Skupaj sta bila, ko sta si to zaželela, nista si ničesar obljubljala, o odnosu se nista pogovarjala. Nista bila zaljubljena. Napisali ste, da je šlo le za privlačnost. Strinjam se z vami. Šlo je le za spolno privlačnost, tako kot pogosto pri mladih parih. Dobro, da sta se tega zavedala in nista svoje zgodbe ovesila s podobo romantične ljubezni in si tako po nepotrebnem obremenjevala življenje. Ker se med vama globlja čustva nikoli niso razvila, je vajin odnos tudi v smislu spolnosti in poželenja vse bolj bledel. Zato tudi vajin razhod, ki ga je še pospešil vaš odhod v tujino, ni bil ne težak ne boleč, in v vaju tudi ni bilo želje po obljubah zvestobe, interes po pogovoru je zamrl, tako pravite. Ljubezen se med vama ni rodila, to je dejstvo. Prav zato ste si brez težav in očitkov vesti lahko privoščili avanture v tujini. Med vama je vladalo tiho soglasje o odnosu, zato vam tudi punca ni delala težav. Ujela sta se v svojih potrebah in pričakovanjih.

Po dveh letih sta se s punco spet srečala. Spoznala sta, da sta si še vedno všeč, da se privlačita. Želite si, da bi bilo vse kot prej, torej odnos brez obveznosti. Glede na pripombe vaše partnerice pa njej ni več do tega. Želi si povezanosti, bližine, želi si čutiti. Sporoča vam, da ji ni več vseeno. Nikoli se nista pogovarjala o vajinem odnosu. Tega nista bila vajena in ni se vama zdelo potrebno. Vajin odnos je že od vsega začetka nedefiniran in prav to ni dobro. Misli, spoznanja, občutja je vedno treba izreči, se pogovoriti. Le predstavljati si, kaj si misli naš partner, je pogosto zmotno in pomanjkljivo. Zdi se mi, da vas je strah pogovora. Drugače bi poskušali sami odkriti, kaj se skriva za vedenjem vaše partnerice. Česa vas je strah, koga se bojite? Morda sami sebe, predvsem pa bežite pred odgovornostjo do sebe in svojega življenja. Stremite za odnosom, v katerem vam ni treba ničesar dati in ničesar tvegati. V tem primeru tudi nikoli ne boste nič dobili. Močno se bojite zavrnitve, kot se je vsi. Pa vendar to ne sme biti taka ovira, da se ne bi upali stopiti v življenje. Vaše vedenje je za mladega moža na pragu tridesetih let skrajno infantilno. Razmislite, ali želite ostati na tej stopnji. Če je vaš odgovor ne, potem je prvi korak odkrit pogovor s partnerico. Pogovor o vsem, kar je bilo med vama, in o tem, kar se vam pravkar dogaja. To bo pravzaprav vajin prvi spoznavni pogovor, saj se niti ne poznata. Pripravite se, lažje vam bo. Tudi njej dajte dovolj časa, ker sta v podobnem položaju, čeprav mislim, da ona razmišlja precej drugače. Ker sta si še vedno privlačna, obstaja možnost, da med vama še vedno kaj vzklije in se razvije. To se lahko zgodi, vendar si morata dati možnost. Če bo šlo s pogovorom težko, bi si pa oba to želela, si poiščita strokovnjaka, ki vama bo pomagal in vaju bo varno vodil v pogovoru. Ne ukvarjajte se z vprašanjem zmage ali poraza. Največji poraz je laganje samemu sebi in pobeg z bojišča življenja. Zavedajte se tega. Mnogo poguma vam želim.