Kaj se je dogajalo v njunem odnosu, je le njuna stvar

Odgovarja:

V življenju že od začetka niste imeli nobene možnosti, da bi rasli in se razvijali v samostojno osebnost. Mama vam je dodelila vlogo svoje opore in tolažnice v čustvenem pomenu in celo vlogo nadomestnega partnerja. V družinskem življenju ji ni uspelo živeti dveh različnih vlog, ki sta povezani, vendar pa tudi ločeni. Ženska v družini je partnerica, žena in mama. Kot čustveno nezrela oseba je delež svojega bremena iz odnosa z vašim očetom preložila na vas, svojega otroka. S tem vas je čustveno zlorabila. Nezavedno ste ji pri tem pomagali, a saj drugače niste mogli.

Posledice čutite še danes. Kažejo se v občutkih sovražnosti do očeta. V njunem zakonskem neuspehu je vaša mama prevzela vlogo žrtve in nikoli se ji je ni uspelo znebiti, vlekla jo s seboj do konca. Neuspeh zveze z vašim očetom jo je verjetno res močno prizadel, vendar pa to ne bi smel biti vzrok, da se ni več sestavila in si uredila življenja. Vzrok za svojo stisko in bolečino, v kateri se je znašla, je videla le v vašem očetu, ki jo je menda varal. Svojega deleža odgovornosti za neuspeh ni zmogla sprejeti.

S temi nekaj stavki, ki sem jih napisala, rušim idealizirano podobo vaše mame, ki ste si jo ustvarili. Vem, da se vam zdi kruto, je pa nujno potrebno. Ko boste zmogli videti mamo kot žensko z dobrimi lastnostmi pa tudi pomanjkljivostmi, boste tudi očeta videli v drugačni luči. Ne vem, kaj se je dogajalo v njunem odnosu. Zagotovo pa je obstajal razlog, zakaj sta se razšla. Ženska, ki ne zmore ločiti materinske in partnerske vloge in ne loči, kdaj naj bo predvsem žena in kdaj predvsem mati, bo težko uspešna v družinskem življenju. Vaš oče v odnos, ki ga je imel z vami v otroških letih, ni vnašal težav iz odnosa z vašo mamo. V nasprotju z njo se je zavedal, kje so meje med vlogo očeta in vlogo moža. Znal se vam je posvečati, kot oče, od otroštva pa do danes. V pismu kar dvakrat zapišete, da je dober oče. To ni naključje. Zato vas vaši občasni občutki sovražnosti do njega še bolj vznemirjajo in motijo. Kadar tako čutite, takrat to niste vi, ste vaša mama.

Kaj se je dogajalo v njunem odnosu, je le njuna stvar. Zavedati se morate, da poznate le mamino zgodbo. Svetujem vam, da se z očetom pogovorite. Če sta si dovolj blizu, bo pripravljen deliti z vami tudi svojo zgodbo. To vam lahko pomaga, da boste oba videli v stvarnejši luči in se znebili sovražnih občutkov do očeta. Kar koli se je že dogajalo takrat, zavedajte se, da si je ustvaril družino, katere del ste danes tudi vi. Pravite, da vam je dobro. To je tisto, kar šteje. Živite v sedanjosti!