Sodobna družba se bliskovito razvija, a v določenih pogledih prav tako izjemno nazaduje. Človek mora v skladu s tem imeti ne le sveže, ampak tudi bolj specifično znanje in spretnosti. »Vse več ljudi se zaveda, da je učenje dobra naložba. Kot kažejo študije, se zanimanje za izobraževanje in vseživljenjsko učenje povečuje. Rezultati pred kratkim objavljene mednarodne raziskave o izobraževanju odraslih, izvedene v letu 2016, so pokazali povečanje deleža udeleženih v vseživljenjskem učenju v Sloveniji v starostni skupini od 18 do 69 let s 36 odstotkov v letu 2011 na 47 odstotkov v letu 2016,« pove Erika Brenk z Andragoškega centra RS. 

Svetovalna središča

Brenkova vsem, ki se zanimajo za dodatno izobraževanje, priporoča obisk spletne strani Kam po znanje na http://pregled.acs.si. Hkrati poudari pomembnost tega, da imajo odrasli v vseh fazah izobraževanja – pri odločanju za vključitev, med potekom in ob dokončanju šolanja – možnost brezplačne svetovalne podpore. To jim ponujajo svetovalna središča, ki delujejo po Sloveniji, seznam s kontakti pa je dostopen na spletni strani http://isio.acs.si/sredisca.



Cenjena je samoiniciativnost

Urška Pavlič z Andragoškega centra RS našteje osem ključnih kompetenc za vseživljenjsko učenje glede na evropski referenčni okvir: sporazumevanje v maternem jeziku, sporazumevanje v tujih jezikih, matematična kompetenca ter osnovne kompetence v znanosti in tehnologiji, digitalna pismenost, učenje učenja, socialne in državljanske kompetence, samoiniciativnost in podjetnost ter kulturna zavest in izražanje. »Zanimivo je, da izvajalci izobraževanja, ki v okviru Javnega razpisa za financiranje dejavnosti informiranja in svetovanja ter za ugotavljanje in vrednotenje neformalno pridobljenega znanja od 2016 do 2022 intenzivno sodelujejo z delodajalci, opažajo, da tudi ti vse pogosteje izpostavljajo pomen vseživljenjskega učenja ter, kot jih pogosto imenujejo, mehkih spretnosti in kompetenc,« povzame Pavličeva in še podrobneje opredeli, kaj delodajalci pri zaposlenih najbolj cenijo. To so samoiniciativnost, odgovornost, komunikacijske spretnosti, sposobnost prilagajanja in reševanja problemov, timsko delo, ustvarjalnost, znanje tujih jezikov, obvladovanje informacijsko-komunikacijske tehnologije ter poklicno specifično znanje, kar bo po njenih besedah veljalo tudi v prihodnosti: »V prihajajočih letih lahko pričakujemo, da bo največ povpraševanja po kadru s srednjo in poklicno izobrazbo, kot so peki, natakarji, kuharji, zidarji, vozniki, elektrotehniki, strojni in gradbeni tehniki, ter visokoizobraženem kadru, kot so inženirji strojništva, elektrotehnike, računalništva in gradbeništva. Za bolj oddaljeno prihodnost pa naj bi veljalo, da večina poklicev sploh še ne obstaja in se bodo pojavili kot odgovor na prej omenjene spremembe.«



Nepogrešljivo ustrezno vodenje

Zares odgovorni delodajalci vedo, da je treba zaposlene ne le motivirati za vsakdanje delo, temveč tudi poskrbeti za njihovo stalno izobraževanje ter možnost napredka. Kot je na predavanju o ohranjanju in razvijanju kompetenc zaposlenih junija letos v Ajdovščini dejala direktorica zavoda Zaposlise Nives Fortunat Šircelj, ima ustrezno vodenje ključen pomen, kar imenitno ponazarja citat J. Sakiye Sandiferja: »Pravi vodje ne ustvarjajo sledilcev. Oni ustvarjajo več vodij.« Šest nepogrešljivih lastnosti vodje oziroma dobrega šefa, ki zna delavce spodbujati k napredovanju, so inteligenca, odkritost, ustvarjalnost, samozavest, osredotočenost in pogum. Kadar zaposlene vodi oseba z naštetimi značilnostmi, je njihova zavzetost za ohranjanje in razvijanje kompetenc kar do 70 odstotkov višja.

Zlata deveterica

Po izsledkih Fortunat Šircljeve projekcije za prihodnost prav tako kažejo, da bomo vsi delavci že do leta 2020 najbolj potrebovali deveterico zlata vrednih kompetenc, po vrsti, kot jih našteva: pogajalske veščine, servisno orientiranost, presojanje in odločanje, čustveno inteligenco, usklajevanje, upravljanje ljudi, ustvarjalnost, kritično razmišljanje in kompleksno reševanje problemov.