Izobraževanje odraslih zagotovo ne zadeva le posameznika, ki hrepeni po novem znanju in veščinah, temveč je za mnoge prav tako dober vir dohodka, posla. Število podjetij, ki zagotavljajo programe vseživljenjskega izobraževanja in usposabljanja, se po zadnjih izsledkih Statističnega urada RS (SURS) povečuje. Pred sedmimi leti jih je bilo 4284, leta 2015 pa že 6893.


Možnost povrnitve denarja

Kot kažejo še bolj sveži podatki ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, so se v letu 2016/17 odrasli v Sloveniji učili na 78 srednjih šolah, 31 ljudskih univerzah ter v 15 zasebnih in drugih javno veljavnih organizacijah. V programe osnovne šole za odrasle ter pridobitve poklicne in srednješolske izobrazbe je bilo lani vpisanih kar 21.167 oseb; pri tem se jih je za dokončanje osnovne šole odločilo 1143. To izobraževanje je brezplačno – program financira ministrstvo, materialne stroške pa občina – medtem ko se pridobitev srednješolske oziroma poklicne izobrazbe plača iz lastnega oziroma delodajalčevega žepa. Ministrstvo odraslim po končanem izobraževanju povrne denar oziroma sofinancira stroške šolanja, in sicer na podlagi pogojev javnega razpisa iz sredstev Evropskega socialnega sklada. Število prostih vpisnih mest za srednješolske programe vsako leto usklajuje s potrebami trga dela, v sodelovanju z Zavodom RS za zaposlovanje, zbornicami in drugimi resornimi ministrstvi.


Brez natančnih evidenc

Natančne evidence oziroma primerjave, koliko od vpisanih oseb v letu 2016/17 je izbrani program dokončalo oziroma napredovalo ter koliko jih je obupalo oziroma učenje prekinilo, na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport ne vodijo. Po besedah Katje Dovžak, vodje sektorja za višje šolstvo in izobraževanje odraslih, se lahko ti v določenem programu šolajo različno dolgo, kar je odvisno od obsega obveznosti, ki jih morajo še opraviti: »Izvajalska organizacija je dolžna spremljati napredovanje udeležencev, ki so vpisani v izobraževalni program. Z vsakim udeležencem izvajalec podpiše individualni izobraževalni načrt, ki je sestavni del pogodbe in iz katerega izhajajo obveznosti udeleženca in šole. Spremljanje napredovanja udeleženca je v pristojnosti izvajalca, nadzor pa v pristojnosti šolske inšpekcije.«



Največ vpisov zadeva pismenost

V celoti so prav tako financirani javno veljavni programi, ki ne dajejo stopnje izobrazbe. Te ponujajo ljudske univerze, srednje šole in zasebniki, združeni v konzorcije, razloži Dovžakova: »Nosilci konzorcijev so ljudske univerze. Po Sloveniji je osemnajst konzorcijev, v njih pa je združenih 73 partnerjev. Konzorciji objavljajo razpise, na katere se lahko zainteresirani prijavljajo. Mi sredstva namenjamo tistim odraslim, ki so zaposleni, za nezaposlene pa ima programe ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.« Kot kaže najbolj aktualna statistika, je bilo leta 2016 v javno veljavne programe za odrasle, ki ne dajejo izobrazbe, vpisanih 3518 udeležencev. Od tega se jih je največ, skoraj 45 odstotkov, šolalo na področju dviga ravni pismenosti. Sledijo programi za učenje jezikov in računalniškega opismenjevanja. Približno enaka razmerja vpisa na ministrstvu pričakujejo v šolskem letu 2017/18.


Vse več se jih uči slovensko

Kot zanimivost: medtem ko se po zadnjem poročilu SURS iz Slovenije seli vse več naših državljanov – primerjali so leti 2014 in 2015 – pa hkrati k nam prihaja živet precej več tujih državljanov. Verjetno se v skladu s tem povečuje tudi število udeležencev na tečajih slovenščine kot tujega jezika. Leta 2013 jih je bilo 1816, leto pozneje 2028, predlani pa se je je učilo že 3695 oseb.


Zmagovita uprava

Seveda izobraževanje odraslih prav tako zadeva vpise v visoko šolstvo, torej na dodiplomske in enovite magistrske študijske programe. Letos so na ministrstvu poskrbeli za novost, tj. ukinjen tretji rok vpisov; zadnja priložnost za vpis v šolskem letu 2017/18 je bila tako v torek, 29. avgusta. Največ razpisanih prostih mest za redni, torej brezplačni študij so sicer imeli na visokošolskem strokovnem študijskem programu uprave na fakulteti za upravo – kar 152.