Vzrokov in definicij, katera dama je nezadovoljna in katera se dobro počuti v svoji koži, je zagotovo več. Poglejmo od konca naprej. Ženska, ki se dobro počuti sama s seboj in v svojem življenju, je po mojem mnenju tista, ki zna sebe postaviti na zdravo prvo mesto na svoji lestvici prioritet. Ve, kdo je, kaj lahko da, sebe in svoje lastnosti ceni in spoštuje lastno osebnost. Ne pusti, da jo drugi v njeni energiji tlačijo navzdol, primerno asertivno sporoča v okolico, da se zna postaviti zase, če kdo od posameznikov, s katerimi vstopa v socialno mrežo, želi ali zahteva kaj, česar ni v njenem naboru želenih in možnih danosti. Ko vstopamo v odnose, vedno delujemo iz nas ter v razmerju do osebe, ki je na drugi strani daljice, kot bi lahko slikovito opisali vsak posamezen odnos, pa naj je partnerski, starševski, poslovni, prijateljski, družinski. Mi ustvarjamo svojo polovico odnosa, in ko vstopamo na svoje polje posameznega odnosa, je zame in za vas zdravo, da sem tako jaz kot vi na tej daljici osredotočeni na skupni cilj: imeti se v odnosu zdravo, prijetno, ljubeče, biti slišani, spoštovani, upoštevani, cenjeni. Ker vse te atribute pripišemo tudi sebi, ko se postavimo na prvo mesto. Vsak pri sebi naj to naredi, pa bo svet res mnogo lepši.



Jaz sem tu

Da ne bo nesporazumov, naj osvetlim, kaj pomeni, da sebe postavimo na prvo mesto. To pomeni, da iz sebe kar najbolje in najbolj kvalitetno izhajamo do vseh drugih ljudi, ki so z nami v odnosih. To ni sebično niti egoistično ali narcisoidno. Je ljubeče in spoštljivo do sebe in s tem tudi do drugih. S tem, ko sebe damo na svoj zemljevid bivanja na tem svetu, ne škodimo drugim, vse se dogaja s sočutjem in ljubeznijo do sebe in drugih. Verjamem, da je to morebiti težko razumeti ali sprejeti, a življenje tako deluje. Preizkušeno!

Povrnimo se k naši povprečni nezadovoljni ženski. Je srednjih let, živi približno dve desetletji v zakonu z moškim, ki ga ima rada in on njo, a sta z leti postala odtujena in samozadostna. Komunikacija se nanaša na vsakodnevne stvari, kdaj gre kdo v trgovino, kam bodo šli poleti na dopust in kdo ga bo organiziral, finančno breme imata razdeljeno približno na polovico, ker sta oba zaposlena. Otroci v povprečju obiskujejo sredino osnovne šole pa do konca srednje šole. Starši klonijo pod vsakodnevnimi izzivi, češ da nimajo moči vsak dan eno in isto govoriti in dopovedovati otrokom, temveč znorijo in vpijejo, ko nekaj desetkrat ponovijo. Popolna izguba energije.



Zakaj me ne slišiš?

Naši ženski se zdi, da ni slišana. Ima občutek, da jo otroka ignorirata, sploh pa boli dejstvo, da je ne vidi in upošteva soprog, ki ji da pogosto vedeti, da je ona tista najbolj problematična v družini. Začarani krog kreganja, negativnih izkušenj, joka in žalosti je neizprosen. Duši jo, tudi dobesedno ji pljuča pogosto nagajajo in kašlja brez premora po nekaj minut, ne more nehati kriviti moža in otrok, čeprav se zaveda, da najstnika pravzaprav nista kriva za njeno nezadovoljstvo in žalost.

Žal mi je, ko spremljam takšne zgodbe. Vidim in čutim, kako našo žensko, sicer izobraženo in s čustveno inteligenco obdarjeno, bolita vsakodnevna rutina, odtujen pogled moža, ki jo krivi za to, da so otroci nemogoče jezikavi, nergavi in v šoli povprečni. Krivi jo, da doma ni aktivna, da na vsako njegovo pobudo globoko zavzdihne in najde kakšen priročen izgovor. Mož gre potem pač sam po opravkih, na katere jo je bil sicer povabil, a se ni odzvala. In spirala nezadovoljstva se seveda obrača vedno bolj strmo navzdol.



Najstnika sta odšla

Naša dama se sicer zaveda, da je sokriva za napete odnose, ki prevladujejo med družinskimi člani, tu si ne zakriva oči. Želi v sebi najti moč, da bi se postavila na lastne čustvene noge in nekako pozitivno začela vpletati sebe v družinsko in partnersko dinamiko. Pri tem ugotovi, da je tudi njena ljubezen do moža bolj trhla, kot si je upala priznati, in da je pravzaprav nič več ne veže nanj razen skupnega kredita in seveda otrok, ki pa sta že srednješolca in je ne potrebujeta več toliko kot v prejšnjih letih. No, tudi to je eden od dejavnikov, ki jo še bolj pehajo proti dnu lastne vrednosti. Ob rojstvu obeh otrok si je osmislila življenje kot mati ter do pred nekaj leti sta jo potrebovala za zaščito pred očetovimi zahtevami in za izpolnjevanje svojih želja in potreb. Zdaj sta jo najstnika dala na stranski tir, ker sta pomembnejša družba sošolcev in petkovo žuranje z vrstniki. Izgublja tla pod nogami v zavedanju sebe kot ženske, kot matere, kot soproge.



Rešitev?

Vedno pravim, da za še tako zagatne okoliščine obstaja rešitev. Ali izhod. Ali soočanje z lastnim vrednostnim sistemom in prioritetami, ki se seveda v različnih življenjskih obdobjih spreminjajo. Ta gospa je dosegla dno s samoobtožbo, da je vsega sama kriva in da nima moči, da se odrine svojemu soncu in energiji naproti. Iz svojega nezadovoljstva je črpala samopomilovanje in nemoč, češ da je pač tako, kot je, in da se tu ne da nič narediti ali spremeniti. Kot vemo, se vedno lahko odločimo, tudi ob podpori širše socialne mreže ali pod strokovnim vodstvom, da sebe iztrgamo iz temnega kotička našega uma in se zavestno odločimo za korenite spremembe, ki bodo seveda potegnile za sabo določene, tudi boleče posledice. Nikoli nobena globoka sprememba ni potekala brez poškodb in bolečin, predvsem pa brez odpora okolice. Vedno se ob naši osebnostni preobrazbi pojavijo stranski učinki, kot so spremenjen odnos družinskih članov, ki se sprva upirajo spremembam, a ko ugotovijo, da so »dobili nazaj mamo«, ki je stabilna in srečna v svoji novi ženski »preobleki«, so tega veseli.

Mož pa ima običajno dve možnosti: ali »prenovljeno« ženo, ki ve, kdo je in kaj si želi, česa noče, se pa tudi zaveda, in ki je srečna v svoji novi koži, sprejme in spremeni svoj odnos do nje, ker ga je tudi ona do njega, ali pa se odloči za odhod iz njunega odnosa. Vedno pride do sprememb v odnosih vseh vrst. To je tveganje, ki ga je treba sprejeti, ko se odločamo za iskanje svoje biti in ko oblikujemo življenje tako, da smo v odnosih dame srečne, ljubeče in sprejemamo izzive vsakdana s spoznanjem, da vse tegobe in težave lahko premagamo, ko smo v sebi ljubeče, umirjene in zadovoljne.

Koncept preobrazbe nezadovoljne ženske v mirno in osredotočeno, zadovoljno žensko je nekoliko zapleten, dolgotrajen, a življenjsko realen. Dosegljiv je ob močnem pogumu in želji premagati bolečino, ki jo ustvarja nezadovoljstvo. 


* Avtorica prispevka je univerzitetna diplomirana socialna pedagoginja in diplomirana socialna delavka Melita Kuhar, Svetovalnica, www.svetovalnica.si, dosegljiva na tel.št. 031 666 168. Če bi se radi naročili na individualno svetovanje ali jo povprašali za nasvet, pišite na: info@svetovalnica.si.