Imam ogromno parov z opisano tematiko. Oba povesta, da jima večerno namigovanje na ljubljenje nekako ne gre od rok, on je vedno bolj živčen, ona vedno bolj odtujena od njega in srednje poti ne najdeta. Zelo občasno, v povprečju enkrat na tri do štiri mesece, se mu le prepusti, a česa več mož ni deležen. Nje ne zanima, da je zato vsak dan bolj nesrečen, razrvan, siten, očitajoč, in seveda ne povezuje njegove jeze in pikolovstva s svojo odtegnitvijo zakonske dolžnosti, kot bi včasih rekli in kakor je celo v starodavnih knjigah napisano.

Ne razumite me napačno, da zagovarjam moške. Zgolj opisujem povprečen par teh, ki se oglasijo s podobno frustracijo, kaj pomeni odtegnitev spolnosti za povprečnega zdravega moškega. Moja dognanja različnosti moškega in ženskega dojemanja spolnosti v toliko letih raziskovanja odnosov so dala preprosto »formulo« za moške in bolj zapleteno za ženske. Torej poglejmo.

Nevarna trgovina

Moški ima to enačbo: rada se redno in strastno ljubi in seksa z mano = ima me rada. No, dame smo kot vedno in povsod bolj pomešale številne vsakodnevne izzive v ogromen vprašaj, ali bi si želele svojega dragega zvečer: čez dan nam mora izkazovati veliko pozornosti, kot so občasno sporočilo, da misli na nas in kako si nas želi, mora v trgovino in nakupiti vse z našega listka, pospraviti okoli hiše in se igrati z otrokoma ter vsaj enega dati spat in ga prej stuširati, in če je vse opisano uresničeno, smo mirne in se čutimo upoštevane ter je večja verjetnost, da si ga poželimo. To mislim resno, saj mi marsikatera dama prostodušno prizna, da se gre nekakšno trgovino s svojim dragim, ker ve, koliko mu pomenita njena strast in spolna želja, zato naj vse naredi, kot si ona želi oziroma kot sta si razdelila domača opravila in skrb za otroke, pa se bo potem rada ljubila z njim.

Marsikatera ženska mi potoži, da ne more razumeti, da jo je čez dan mož kritiziral, omalovaževal njeno gospodinjsko delo ali bil osoren do nje, zvečer pa pričakoval in celo zahteval, da mora seksati z njim. Kot ženska vem, da smo res občutljive in da se ne moremo predati telesno in hormonsko v spolni strasti moškemu, ki nas ne spoštuje, z nami čez dan grdo ravna ter nato vse to pozabi. Naše rane v srcu so še kar odprte in jih ne zmoremo hinavsko skriti ter se mu predati med rjuhami.

Zakaj ni tako preprosto?

Na vse to moramo biti pozorni, dragi moji vsi. Ljubiti se, biti intimne ali se združiti v spolnem aktu ni nekaj enostavnega za nas dame. Zakaj ne? Tako smo narejene, pa verjetno tudi zaradi nekaj tisočletij zatiranja ženske seksualnosti, ki se osvobaja šele nekaj zadnjih dekad, ter oblikovanja našega zaupanja v moškega. V naše telo vstopa moški, moramo mu zaupati. To ni kar nekaj. Žal pozabljamo, da smo tudi energetska, in ne zgolj telesna, fizična bitja. Vse to je pomembno in pri tako intimnem dogodku, kot je spolni akt, gre za popolno zaupanje, da je vse v redu in da smo varne v rokah, poljubih in objemu našega dragega. Pomembno nam je, da nas spoštuje in nas opazi ter razume, ko smo tečne, nejevoljne in še same ne vemo, zakaj. Če nam naš moški to lahko daje vsakodnevno, nas bo imel redno in z veseljem. Prepričana sem, da več ko se ljubimo, bolj pridemo na okus in večjo potrebo čutimo. S tem ni nič narobe, dajte tudi ve, drage moje, kdaj pobudo za stisk, hiter seks na primer v kuhinji, pa ko greste mimo njega, ga pobožajte ali poljubite, ne bo vam kronica padla z glave.

Moški je potrpežljiv

Na drugi strani poslušam obupane moške. Zelo pogosto se po rojstvu otroka žena odtuji, ni ji do seksa z njim tudi kasneje, ko je že vse v redu in so se hormoni po porodu in dojenju unesli. O tem sem že veliko pisala, torej naj samo na kratko poudarim, da bo mož čakal kar dolgo, razumevajoč bo in potrpežljiv, tudi leto ali dve od rojstva, a sčasoma ne bo več zmogel njene spolne ignorance ter bo začel iskati vzroke za njeno odvračanje, a po vsej verjetnosti dobil odgovore, da je zelo utrujena, da jo za vse skrbi, da ima preveč obveznosti, da ji ni do seksa in podobno, ter ne bo želela nobenega resnega pogovora o iskanju rešitev za tako načet odnos in odtujevanje.

Midva nisva cimra

Partnerski odnos brez spolnosti je odnos med cimroma oziroma lepše rečeno sostanovalcema. A to pač ni tisto, za kar smo se odločili, ko smo se po začetni zaljubljenosti podali v skupno življenje, ko smo verjeli, da bomo srečni in bomo seksali vsak dan, kot smo, ko smo bili še sveže skupaj. Nihče ni rekel, da je preprosto najti energijo in čas za ljubljenje po napornem in stresa polnem dnevu, ob hiperaktivnih otrocih in vseh skrbeh, s katerimi smo napolnjeni. Bistveno je, da drug drugemu ponujamo pozornost, naklonjen pogled, mimobežen strasten poljub, zavedanje, da sta v vsem skupaj in da vajin odnos temelji na medsebojnem spoštljivem sodelovanju, je vreden zaupanja in s tem omogoča iskreno spolno potešitev obeh.

Kaj hočem povedati? Če ne dobimo pozornosti, časa in naklonjenosti intimnosti, se kaj prehitro lahko zgodi, da si bo tisti partner, ki dolgo ne dobiva, kar potrebuje, to našel drugje, na drugi strani plota. Temu pa sledijo hude in težke muke, občutki krivde, jeze in besa, ko je nezvestoba razkrita, pogosti sta ločitev in razpad družine, pa se običajno nihče ne vpraša o vzrokih skoka čez plot oziroma koreninah odtujenosti partnerjev, saj ne gre zgolj za pomanjkanje spolnosti.

Veslata v isto smer?

Ponavljam, zavedajta se, da oba sedita v istem čolnu vajinega partnerskega odnosa, v tem čolnu so še vajini otroci, pa povprašajta se, ali veslata oba v isto smer ali solirata in eden vesla naprej in drugi nazaj. Če bo takšna neznosna situacija dolgo trajala, bosta čoln raztrgala in potopila. Preden se to zgodi, bodita iskrena drug do drugega, če si ne zmoreta sama iskreno priznati, kaj vaju moti, kaj bi spremenila in kako sta si zamislila vajin odnos, poiščita ustrezno strokovno pomoč, da vama nevtralen strokovnjak poda nekaj iztočnic in rešitev.