Imata se zelo rada, skupaj sta kupila stanovanje, načrtujeta tudi družinico, a se zavedata, da ne bi imela otroka v tako čudno oblikovanem odnosu. Verjetno niste daleč od ugotovitve, da sta oba imela podobne drame v primarnih družinah. 



Med prepirom in črepinjami 

Njeni starši so že ostareli, a kot se spomni, ni minil dan, da se ne bi prerekali zaradi povsem vsakdanjih zadev, denimo zakaj ni svežega kruha in kdo bi moral skrbeti za to, da je vedno svež kruh v omari. Vsak dan eno in isto. Res bi lahko človek ugotovil, da je to njuna navada in sredstvo komunikacije. Res je tudi, da se je mami dvakrat odselila, a jo je oče prepričal, da se je vrnila. Po nekaj tednih zatišja se je krog nesmiselnih prepirov ponovil. Občasno je mami zabrisala kakšno skodelico v steno, pa so nato vsi pobirali črepinje in se kregali naprej. Torej je naša dama dobila sporočilo, da komunikacija pomeni glasno neprimerno kregarijo, ki se vrti okoli enih in istih stvari. Takoj ko je lahko, je odšla iz toksičnega okolja, a kaj ko ponavlja isti vzorec. K sreči je razlika v tem, da se je tega začela zavedati. 

Dominantna mama

Partner, na videz flegmatičen moški, ima podobno zgodbo. Mama je bila zelo dominantna, on je bil njen sinko, ki mu ni bilo treba nič delati, a bognedaj, da ji ni v vsem ugodil. Ves teden ga ni pogledala ali je zgolj skozi stisnjene ustnice iztisnila kakšen stavek, ki ga je še dodatno pahnil v stisko in poglobil pekoči občutek krivde. Oče je bil veliko odsoten, kar pa je bil doma, so se vrstili prepiri ves dan in velik del noči, kar je bil fantek primoran poslušati, saj so živeli v majhnem stanovanju. Čez čas je oče zbolel za duševno boleznijo, hospitalizirali so ga. Ko je odraščal in se v puberteti upiral materini avtoriteti, ga je vrgla iz hiše in je šel živet k bolni babici. 



Nasprotovanje vedno

Takole na dolgo vam opisujem vzorce, ki sta jih prinesla, vsak svoje seveda, v partnerski odnos. Ona izvaja pritisk nanj tudi tako, da z njim noče govoriti po nekaj dni, ko je užaljena. On se ji maščuje tako, da ji v vsem, kar mu hoče povedati, ko se pobotata, nasprotuje. Včasih ju pustim, da se pred mano začneta pričkati, saj ne potrebujeta veliko minutk, da zagrabita iztočnico in se lahko njun prepir »za hobi« začne. Opazujem ju, kako se energetsko spravita v vročo debato in kako hočeta drug drugemu besno dokazati, kdo ima bolj prav. Vam povem, da je kar groteskno gledati takšno prepiranje, ki pravzaprav spominja na otroški peskovnik.

Ko ju pozovem, naj se umirita, me gledata malce zmedeno. Prosim ju, da mi razložita, zakaj za vraga takšno prepričevanje in nasprotovanje, žolčno in besno, pa mi ne znata razložiti. Povesta, da se niti ne zavedata, ko zdrsneta v takšno stanje. Kot da sadistično uživata, kdo bo bolj zoprno napadal drugega, in tako nekako drug drugemu dajeta pozornost.

Parom pogosto povem, da mi je jasno, da se kdaj prepirajo, a da je res pomembno ozaveščeno uporabljati dejstva in poiskati pot za razrešitev nesoglasij. Naj kljub različnosti mnenj oblikujeta dogovor. Seveda poudarjam, da se ga morata oba držati tudi v prihodnje. 

Prepir vaju izčrpava

Ko so prepiri sredstvo poniževanja, omalovaževanja, diskreditiranja, se mi porodi vprašanje: zakaj sta v partnerskem odnosu, če dovolita drug drugemu takšne čustvene in odnosne rane? Naš par je po razmisleku rekel, da verjetno zato, ker sta enačila to, da se imata rada, in njun odnos. Oba je bolelo, da sta bila po vsakem prepiru izčrpana in težko znova začela primerno zdravo komunicirati, saj sta se zavedala, da tak način ni dober. Vsekakor pa vesta, da ne želita takšnega vzorca dati svojim otrokom, ko jih bosta imela. To se mi zdi odgovorno. 



Čuječnost v odnosu

Zdaj oba delata od doma. Smo v času izolacije in velja reklo »ostanidoma«. Imata veliko preizkušenj, kako organizirati vsakodnevno rutino. Kdaj bosta delala vsak na svojem računalniku, kdaj si bosta naredila kosilo, kdaj šla na sprehod okoli bloka, kako si razdeliti gospodinjska opravila. Ker zdaj delam po skypu, se vidimo vsak teden, da lahko komentiram njun napredek. Naučila sta se čuječnosti kot tehnike osredotočenosti na tukaj in zdaj in jo uspešno uporabljata. Ko skoraj že zdrsneta v navado »prepiranja za hobi«, se eden ali drugi spomni na njuno, rekla bi skoraj razvado, in se umirita ter si mnogo bolj spoštljivo in ustrezno povesta sporočila, ki si jih želita posredovati.

Takšna ozaveščenost ne gre čez noč, a v nekaj tednih sta dojela, da se mnogo bolj mirno in varno počutita drug ob drugem, ko se začenjata razumevati, da pravzaprav govorita o isti zadevi. Strinjala sta se, da ni potrebe po žolčni in nesramni razpravi, ko se lahko v resnici domenita v nekaj minutkah, kako razrešiti različnost mnenj. No, to je pravi temelj za ustvarjanje čuječega in zdravega odnosa. Brez primerne, spoštljive in argumentirane komunikacije namreč ni mogoče izražati lastnega videnja določene zadeve tako, da nas tudi druga stran spoštljivo posluša in se osredotoči na to, da nas želi razumeti. Seveda velja tudi nasprotno! 

Umirite se

Verjamem, da vas je veliko parov, ki se tudi prepirate, kot da je to za vas hobi. To ni zdravo ne za vas in ne za druge družinske člane, zato vas pozivam, da se umirite, razmislite, zakaj se sploh kregate, kaj s tem dosežete in ali se počutite potem bolje ali ste izžeti kot cunja. Ne nazadnje ne pozabite, da nenadzorovano prepiranje pogosto poslušajo otroci, ki ju vidva z lastnim zgledom učita, kakšna je komunikacija. V opisanem primeru zelo slaba in škodljiva. Bodite bolj ljubeči do sebe, do partnerja in otrok ter začnite ozaveščati, da z napadanjem v imenu lastnega ega ne boste dosegli nič, zgolj slabo voljo, negativno vzdušje in toksičen odnos.

* Avtorica prispevka je univerzitetna dip. socialna pedagoginja in dipl. socialna delavka, dosegljiva na 031 666 168. Če bi se radi naročili na individualno svetovanje ali jo povprašali za nasvet, pišite na: info@svetovalnica.si.