Z bivšim partnerjem sva delila avtomobil in stanovanje, kamor sva oba vlagala sredstva. Ob razhodu je zahteval svojo polovico premoženja v denarju, čeprav tega denarja nisem imela, je vztrajal in me izsiljeval, da ga želi takoj. V tistem času sem bila zaposlena v Luki Koper, obrnila sem se na svojega nadrejenega, ali mi v podjetju lahko kako pomagajo. Nadrejeni mi je sam ponudil pomoč, ker je bil to pomemben človek, tudi član uprave, sem se čutila dolžno, da mu znesek kmalu vrnem. Tu se je začelo zapletati, da bi vrnila nadrejenemu, sem si denar sposodila od najboljše prijateljice, s katero sva bili dogovorjeni, da ji vsak mesec vrnem 500 evrov. Nastal je začarani krog, kot samohranilki s sinom, ki je študiral v Ljubljani, mi enostavno ni zneslo. Dolg se je večal in večal, vpletla se je še tretja oseba, ki mi je posojala denar za vračilo dolgov. Iz začetne vsote je nastal dvakrat večji znesek, tretja oseba je na primer zahtevala dvakrat večjo vsoto, kot sem si jo izposodila na začetku. Kar je seveda nezakonito, a to je bil moj edini izhod. Prijateljičin mož je prvi podal ovadbo, saj je čutil, da me je treba stisniti v kot, da bom prekinila začarani krog. In prav je imel. Na začetku prestajanja kazni je bilo precej hudo, veliko sem prejokala, zdelo se mi je, da so me prav vsi zapustili. A čeprav se morda sliši čudno, me je zapor pravzaprav rešil, stvari so se postavile na svoje mesto. Ko se po koncu izhodov vračam v zavod, ne pridem z grenkim priokusom, ampak sem hvaležna. Drži, da sem se morala tretjič vrniti sem, da sem zares začela reševati vzrok svojih težav, a mi je uspelo. Prevzela sem odgovornost za svoja dejanja in stopila v stik z ljudmi, s katerimi sem imela toliko težav. Zdaj so odnosi urejeni, celo s prijateljico in njenim možem, ki sta me ovadila. Pravijo, da zaporna kazen partnerja, družino in prijatelje zbliža ali razdvoji. In to drži! Tako trdno, kot smo zdaj skupaj, nismo bili še nikoli. Lahko se le zahvalim tej ustanovi in osebju, predvsem svojemu pedagogu, da mi stojijo ob strani. Skozi kazen me vodijo zelo korektno, veliko so mi pomagali tudi pri težavah, ki se dotikajo prestajanja kazni in sodišča. Mislim, da je nemogoče, da bi se znova vrnila sem. Odločila sem se, da spremenim sebe, prišla sem tako daleč, da imam do izposojanja denarja in laži odpor. Tudi če nimam nič, si ničesar več ne izposodim! Terapevt, s katerim sodelujeva, mi je pomagal razumeti, zakaj se je to dogajalo. Dva dni sem tulila, ne jokala, tako me je prizadelo. Nato sem začela delati na sebi, danes mi je tako lepo, ko mi svojci rečejo, da sem se spremenila. To res rada slišim! Končno se dobro počutim v svoji koži, pripravljena sem za delo, ko se mi septembra konča kazen. S partnerjem imava že načrte, kako naprej!