Šamanizem je v Rusiji ponovno uradno priznan

Posredniki med nebom in zemljo

Beseda »šaman« naj bi izvirala iz tunguškega jezika altajske jezikovne skupine in v prevodu pomeni modrega človeka, ki ne samo da pozna zakonitosti bivanja, temveč ima tudi sposobnosti navezovanja stikov in komuniciranja z duhovi. Ti po tradicionalnem izročilu sibirskega šamanizma naseljujejo svetove treh razsežnosti: zgornji (nebo, prebivališče bogov), srednji (zemlja, kjer živijo ljudje) in spodnji svet (podzemlje umrlih), šaman pa je zaradi svojih sposobnosti izbranec duhov, njihov glasnik in posrednik.

V življenje skupnosti sibirskih ljudstev, ki so živela pretežno nomadsko, si na izbranih postojankah postavljala jurte in se ves čas selila, se je vključeval celostno. Z bogato zakladnico redkega znanja, dostopnega le šamanu kot posebnemu izbrancu, je bil nenadomestljiv vezni člen v delovanju slehernega nomadskega občestva, njegovih družbenih, ekonomskih in duhovnih aktivnosti. Sredi repertoarja duhov, tako dobrih kot zlih, med božanstvi in zavetniki, odgovornimi za uspešen lov ali zdravje v družini, je veljal za osrednjo avtoriteto in bil deležen neomajne zvestobe in spoštovanja.

Ljudstva Evenkov, Čukčev, Kakazijcev in Udehov

Prostrano ozemlje Sibirije in ruskega Daljnega vzhoda ter sosednjih regij, ki ga v originalni zbirki Ruskega etnografskega muzeja pokriva arhivsko gradivo o zgodovini in kulturi kar 158 narodov in etničnih skupin, z dano postavitvijo v Ljubljani prav nič ne zaostaja v nepredstavljivih regionalnih dimenzijah predstavljenih ljudstev. V žarišče razstave nas popelje 80 redkih etnografskih predmetov in 40 arhivskih fotografij, ki odslikavajo duhovno kulturo 15 (od 45) avtohtonih sibirskih ljudstev iz poznega 19. stoletja in prve polovice 20. stoletja.

Prek osrednjih akterjev med njimi – Evenkov, Čukčev, Udehov in Kakazijcev – na razstavi potujemo po vzhodni in zahodni Sibiriji, sledimo toku Jeniseja, vstopimo v avtonomno republiko Hakazijo med Krasnojarskom, Tuvo in Altajem ter prodremo v svet Daljnega vzhoda in Habarovske regije ob reki Amur. Med številnimi dragocenimi predmeti iz zbirke o šamanizmu vsekakor izstopajo šamanska oblačila, od naglavnih pokrival, plaščev z različnimi obeski, naprsnikov, ogrinjal iz ribje kože, hlačnih kombinezonov do raznovrstnih dodatkov, npr. rokavic, mask, naramnih trakov, robcev ipd.

Os sveta – axis mundi in šamanov boben

V mitoloških predstavah šamanskega svetovnega nazora igra osrednjo vlogo »axis mundi« – os sveta, ki jo simbolizira drevo sveta, iz katerega si je šaman izdelal svoj boben, največkrat iz lesa cedre. Za simbola sakralnih vertikal na Zemlji sta veljala sveta gora in sveto drevo. Prav tako so staroselska ljudstva Sibirije poseben pomen pripisovala prispodobam o Svetovni reki, ki je predstavljala sakralni prostor po horizontali. Duhovi gospodarji pokrajin, tajge, gora, vode, bivališč in domačega ognjišča, ki so naseljevali srednji svet, so bili ljudem večinoma naklonjeni, od njih so bili odvisni tako uspešen lov in družinska blaginja kot tudi srečen porod.

V šamanski tradiciji se še posebej izpostavlja pomen bobna, ki ni le glasbilo, saj osredinja šamanovo sakralno moč. Ljudstva so verovala, da ta tako kot veter »piha iz bobna«, zato se je šamana v prenesenem pomenu marsikje oprijelo tudi ime »govoreči z vetrom«. Obenem je boben simboliziral jelena, konja ali losa – torej žival, s katero je šaman po tradicionalnih predstavah potoval »v oddaljene svetove«. Boben je hkrati izstopal po svoji večfunkcionalnosti, saj se je zato, da bi bil šaman kos vodnim oviram na poti, lahko celo »spremenil« v čoln. Na opni bobna, izdelani iz jelenje kože, so bile pogosto upodobitve duhov, šamanovih zavetnikov, prednikov in mitskih svetov, kar se je v simboličnem pomenu navezovalo tudi na dejavnosti lova in živinoreje. Boben je bil prav tako pomemben del družinskega imetja. Navadno je imel vsak zakonski par svojega in pri ritualnem obredju, ki so se ga udeleževali vsi člani patriarhalne družine, so glasbilo uporabljali ne le odrasli, temveč tudi otroci. 

Verski sinkretizem

Tako starodavna oblika mitološkega dojemanja kozmosa in vloge človeka v njem, kot se razkriva v svetovnem fenomenu šamanizma, ki mu od kamene dobe do danes lahko sledimo v Aziji, Evropi in Ameriki, še toliko bolj vzburja etnologe, psihologe, religiologe in številne druge raziskovalce tudi zaradi spajanja različnih veroizpovedi. Sibirska ljudstva, ki so sprejela krščanstvo, so razvila poseben odnos do svetih podob; k ikonam so pogosto prinašala posode z žrtvovanjskimi jedmi – ribami, jelenjim mesom itn., zraven pa obešala figurice družinskih zavetnikov in bobne. Na sakralnih reliefnih ploščicah so bile pogosto upodobitve Jezusa Kristusa, nadangela Mihaela ali škofa Nikolaja, obeski s križci pa so bili prav tako pomembni dodatki šamanove obredne oprave.

Šamani, ki so sprejeli tibetanski budizem, so v obredju združevali funkciji šamana in lame, za obredna oblačila pa so bili značilni elementi tibetanske oprave: kovinska zrcala »toli« (simbol vseh sil in svetovnih stihij), pridatki s školjkami »kauri«, celotna obleka pa je simbolizirala ptico Garudo.

Harmonija, skromnost, spoštovanje

Ob poglabljanju v eno najbolj tradicionalnih oblik pojmovanja kozmosa in človeštva – šamanizem – se nam kot na dlani razprejo osnovne etične vrednote, skupne vsem mitologijam in veroizpovedim. Sibirska ljudstva so pri dejavnostih, ki so jih izvajala, imela spoštljiv odnos do naravnega okolja, vseh živali in rastlin, saj je bilo od njih odvisno preživetje celotne skupnosti. Skrben odnos se je med drugim kazal v tem, da so ulovili natanko toliko divjih živali, ptic in rib, kolikor so jih nujno potrebovali za preskrbo družin, jelenorejci in živinorejci pa so si prizadevali, da domačim živalim ne bi prizadejali trpljenja. Poleg tega nobene živali niso pokončali med spanjem, z uspehi na lovu se niso bahali ali o živalih grdo govorili. Po lovu in zimski ter poletni paši jelenov so opravili kolektivne zahvalne obrede, v katerih se je šaman v imenu celotne nomadske skupnosti zahvalil duhovom za vse dobrine in varnost ter se priporočil za njihovo naklonjenost tudi v prihodnje.

Nedvomno gre pri tem za globoko sporočilnost, poznavanje in spoštovanje človeških vrednot kot edinih in gotovih stalnic, ki v vseh obdobjih človeške civilizacije prek mitoloških predstav in svetovnih religij govorijo v jeziku večnega znanja, ki se ga vsi učimo. 

Razstava Šamanizem ljudstev Sibirije v Slovenskem etnografskem muzeju bo na ogled do 20. oktobra 2019.