Zato nikar ne spreglejte neprimernega otrokovega vedenja, svetujejo strokovnjaki, ukrepajte takoj, ko ocenite, da je lahko trenutno njihovo ravnanje dolgoročno škodljivo. Kdaj torej ni čas za omahovanje?

Ko sorojenci tekmujejo.  Povsem normalno in zdravo je, da so kdaj ljubosumni, ko pa rivalstvo preraste v bolestno tekmovanje, je treba ustaviti konje in se vprašati, kje ste naredili napako. Ali vse otrokom namenjate enako pozornost? Ali nikomur ne prizanašate s kaznijo? Če si ne morete očitati krivičnega razlikovanja, jim očitno niste zastavili ustreznih smernic: kaj je med brati in sestrami dovoljeno in pričakovano, kje so meje zasebnosti, kaj pomeni vzajemno spoštovanje.



Lahko bi rekli, da rad izmakne kakšno stvar, a besed nikakor ni treba ovijati v celofan: otrok preprosto krade. Kajti tako nedolžne tatvine v otroštvu so lahko resnična podlaga za kaznivo ravnanje v odrasli dobi. Nekateri to počnejo, ker želijo pritegniti pozornost nase, drugi dejansko lahko kažejo sebične poteze in si želijo pridobiti več materialnih dobri zase. Da je ta pot nepoštena, se morda sploh ne zavedajo. Očitno jim manjka iskrenega pogovora z vami, več vaše pozornosti in poduka o vrednosti stvari. Morda bi mu bilo smiselno predstaviti vaše delovno mesto in razložiti postopek služenja denarja ter potem delitve zneska za vse stroške.



Do drugih je neuvideven. Če se vaš otrok do drugih, morda tudi do vas, vede nesramno, hladno, celo nasilno, nikar ne omahujte. Dokler ne bo dojel, mu pojasnjujte, da ne sme drugih spravljati v okoliščine, v kateri se sam ne bi hotel znajti. Če ne bo spoštoval svojih bližnjih in ljudi v svoji okolici, se mu bo v odraslem življenju slabo pisalo.

Laže. Včasih so lahko laži povsem nedolžne in kratkega veka, včasih so posledica bujne domišljije, pogosto pa so posledica strahu pred odzivom staršev. Če vam otrok prikriva, da je razbil kozarec ali nekaj drugega nesrečno uničil, je v ozadju očitno vaše neustrezno odzivanje na nedolžne dogodke. Vsakokrat reagirajte razumno in pomirjujoče – otrok naj se starosti primerno zaveda posledic (»Razbil si kozarec, zato pa pometi črepinje. Ne dotikaj se stekla, da se ne porežeš!«) Pojasnite mu, da ima laž kratke noge in v življenju ne prinese ničesar dobrega.




Vede se sebično. Denimo, ne opazi vaših obveznost in kljub vaši obilici dela živi v prepričanju, da se boste ves dan posvečali samo njemu. Nujno je, da ga vključite v svoja opravila, da vam pomaga in tako spozna, da mora z ljudmi okoli sebe sodelovati. Tako bodo vsi imeli več časa  za prijetno druženje in zabavo, ne le on.

Nestrpen je in vpije. Tega nikoli ne toleriramo niti za hip. Če vam otrok sredi pogovora z drugo osebo na vsak način hoče povedati svoje, mu mirno pojasnite, naj počaka, potem pa ga ignorirajte. Tako bo spoštoval ljudi okoli sebe in se naučil potrpljenja.



Pretvarja se, da ne vidi. Če namerno spregleda stisko koga drugega, je to zelo slabo, kajti tako se njegovi bližnji v odrasli dobi ne bodo mogli zanesti nanj. Podučite ga, da je pomoč drugim plemenita in nujna; če je nekdo v materialni stiski, denimo, naj se nikar ne norčujejo iz njegovega pomanjkanja. Če so priča nasilju na šolskem dvorišču, naj o tem nemudoma obvestijo učitelja.