Absurdna in nedopustna odločitev, ki je uničila in končala življenje posameznika. Ki se ni mogel upreti brutalnemu dejstvu, da ga bodo na samem začetku življenja usodno zaznamovali in mu odvzeli pravico do lastne identitete. Spolne.
Zgodba se je začela leta 1965 v kanadskem Winnipegu, kjer sta na svet prijokala dvojčka Bruce in – dvanajst minut pozneje – Brian. Dečka sta bila zdrava, pri sedmih mesecih pa je pediater ugotovil, da ju je doletela sicer pogosta fiziološka fimoza, zlepljenje prepucija na glavico penisa, ki je v prvem letu življenja značilna za številne novorojenčke moškega spola. Težava razen pri redkih zapletih izgine sama od sebe do tretjega leta, toda zdravnik je pri Bruceu in Brianu vendarle odločil, da je potreben operativni poseg z obrezovanjem, saj da jima bo fimoza ovirala higieno in uriniranje ter povzročala vnetja.
Spodletelo obrezovanje
Prvi je bil na vrsti za poseg Bruce, ki pa mu je neizkušeni zdravnik s takrat novo metodo, elektrokavterizacijo, nepopravljivo poškodoval in iznakazil penis. Ali je bila kriva naprava ali nerodna zdravnikova roka, niso nikoli razjasnili, zaradi tveganja pa posega raje niso ponovili pri mlajšem Brianu (mimogrede, temu je fimoza pozneje izginila sama od sebe). Zakonca Reimer sta začela obupano iskati rešitev za ubogega Brucea: nagibala sta se k rekonstrukciji penisa, a so jima strokovnjaki to odsvetovali, saj da organ nikoli ne bo povsem funkcionalen.
Ker sta sinu želela omogočiti najboljšo možno rešitev, sta več mesecev prebirala razpoložljivo literaturo in se pogovarjala z različnimi zdravniki, kmalu po prvem rojstnem dnevu dvojčkov pa ju je presenetil televizijski intervju z dr. Johnom Moneyjem, seksologom in karizmatičnim govornikom, ki se je pohvalil, da je pomagal že številnim otrokom s spremembo biološkega spola, tako da jim je dopolnil oziroma popravil nepopolne genitalije. Money, sicer rojen na Novi Zelandiji, se je ponašal z izobrazbo z uglednega Harvarda in revolucionarnimi posegi na kliniki za transseksualno kirurgijo na univerzi Johns Hopkins v ZDA. Z operacijami in hormonskimi terapijami je mogoče otroku ustvariti moški ali ženski spol, je zatrjeval – spol nam pač ni prirojen, je poudarjal, temveč privzgojen. Tako je tudi zakonca Reimer, ki sta obupana prišla k njemu na posvet, prepričal, da bo Brucea najbolje vzgajati kot deklico: odstranil mu je ostanke penisa in moda ter s preostankom kože izdelal vaginalno odprtino. Brendi, kot se je odtlej imenovala, je predpisal hormonsko terapijo, staršem, polnim novega upanja, pa zabičal, naj hčerki nikoli ne povesta, da se je rodila kot deček.
Primer John/Joan - medicinska prelomnica
Zmaga za Brucea oziroma Brendo, je bilo videti, predvsem pa za Moneyja, ki je tako utišal tudi svoje najbolj goreče nasprotnike, ki so ga kritizirali, češ da je svoje ugotovitve utemeljeval zgolj s pacienti, ki se niso rodili s povsem določenim spolom oziroma so se rodili tako z moškimi kot ženskimi telesnimi značilnostmi. Če spola resnično ne opredeli mati narava, temveč človek, pa naj to dokaže na pacientu, ki se je rodil s povsem izraženim spolom, in mu tega povsem spremeni, so ga izzivali. Zakonca Reimer sta ga za pomoč prosila ravno takrat, ko je strokovna javnost dvomila o teorijah kontroverznega Moneyja, ki je z Bruceovim primerom potem pometel s tekmeci. Njegova zmaga v svetu takratne znanosti je bila še toliko večja, ker je Brenda imela enojajčnega dvojčka Briana, kar je omogočilo natančno primerjavo med rezultati dela matere narave in rezultati drznih potez medicine. Primer John/Joan, kot se je proslavil v strokovnih krogih in medijih, so kar 25 let častili kot triumf moderne medicine, na osnovi katerega so pozneje izvedli na tisoče podobnih operacij.
Toda preobrazba Brucea v Brendo je bila v resnici vse prej ko uspešna. Brendo so vsi opisovali kot očarljivo okroglolično in kodrolaso deklico z velikimi rjavimi očmi, toda od vsega začetka je bilo jasno, da je narava v njenem primeru preprosto premočen dejavnik. Obleke, ki jih je mati šivala zanjo, je dobesedno trgala s svojega telesa, ki je bilo vidno močnejše od Brianovega. Medtem ko se je očka v kopalnici bril, je na vsak način hotela zagrabiti za britvico in tudi sebi navidezno odstranjevati dlake z obraza, najraje se je igrala s pištolami in avtomobilčki, medtem ko je barbike in druge igrače, ki jih je trg takrat namenjal deklicam, s prezirom in besom zavračala. V šoli so se ji vrstniki posmehovali, saj je urinirala stoje. Money je spremljal dekličin razvoj, a kljub Brendinim jasnim uporom staršem polagal na srce, češ da bo trajalo kar nekaj časa, da se bo prilagodila na svojo novo identiteto, a da je vsekakor nujno vztrajati.
Ko je bilo Brendi sedem let, je tudi znanost potrdila uspeh Moneyjeve revolucionarne preobrazbe in soglašala s kirurgom, češ da je spol priučen, ne pa prirojen. To naj bi potrjevala predvsem primerjava med dvojčkom Brianom, ki se je povsem normalno razvijal v dečka, in Brendo, ki da je mirno sprejela svojo novo vlogo deklice. Kar je bilo seveda daleč od resnice. Kljub temu je znanost opevala primer John/Joan kot temelj nove medicinske revolucije, ki so jo goreče podpirale tudi radikalne feministke in skrajni liberalci: ti so tako končno lahko potrdili svoje teze, češ da vzorci moškega ali ženskega vedenja pri posamezniku niso zapečateni in jih je mogoče z vzgojo in socio-kulturnimi dejavniki spremeniti. Primer John/Joan je dosegel tudi medicinske učbenike ter pediatrične in psihiatrične priročnike kot dokaz, da prirojena anatomija ni naša dokončna usoda, spolna identiteta pa je velika spremenljivka.
Zavračanje vsiljenega spola
Toda resnica je bila daleč od dejstev, ki so jih prikazovali mediji in znanost, kar so dobro vedeli Reimerjevi, ki so z Brendo vsak dan doživljali pravo nočno moro. Družini je Money povzročil pravo gorje, so bili prepričani po nekaj letih, ko je postalo jasno, da bi si Brenda najraje strgala vsiljeno žensko kožo in da se ne bo nikoli zlila z vsiljenim spolom. Tudi estrogen, ki je sicer spodbudil rast prsi, ni mogel preprečiti širokih ramen in močnega vratu, zaradi česar je najstnica vse bolj odstopala od vrstnic. V osemdesetih je Money nenadoma prenehal javno razpredati o primeru, čeprav ni nikoli priznal, da je bil njegov poskus nehuman in nemoralen. Brenda ga je prav tako prenehala obiskovati, tako da je ostal še brez rednih poročil, dekle pa je med pogovorom s šolskim svetovalnim delavcem spoznala, da si goreče želi postati fant.
Oče ji je potem v solzah priznal, kaj se je zgodilo v njenem zgodnjem otroštvu. Brenda pa ob krutem spoznanju ni bila jezna, temveč olajšana. »Nenadoma je vse dobilo svoj smisel. Vse mi je postalo jasno,« se je pozneje v svoji knjižni izpovedi spominjal David, kot se je pozneje preimenoval. Odstranil si je dojke, začel uživati moške hormone, z več operacijami so mu tudi izdelali nov penis. Odrasel je v čednega moškega, ki je nenadoma zajemal življenje z veliko žlico. Toda spoznanja o svojem življenju in dejstvu, da je žrtev bolestnega znanstvenega poskusa, so ga pahnile v depresijo in vse daljša so bila obdobja, ko se je zatekal v samoto, v kočo v gozdu, nekajkrat je tudi poskušal storiti samomor. Pri dvaindvajsetih je vendarle sklenil, da bo poskušal zaživeti znova, nič si ni namreč želel bolj kakor postati mož in oče.
Tri leta pozneje se mu je želja uresničila: poročil se je in posvojil ženine tri otroke, kot je poročal zdravnikom, je lahko celo spolno občeval in doživel orgazem. Delal je v klavnici in živel navidezno srečno življenje. Globoko v duši pa se je kuhal bes, ki ga je čedalje težje zadrževal, je pozneje zaupal novinarju Johnu Colapintu, s katerim je spisal knjigo o svojem življenju. Da se ne bi podobna grozota zgodila še kateremu otroku, je pojasnil v delu As Nature Made Him (Kot ga je ustvarila narava). »Ni najhuje to, da so mi odvzeli, odrezali del telesa. Najhuje je to, da so mi sprali možgane,« se je spominjal David. »Preteklosti je nemogoče ubežati.«
Tragičen konec za oba dvojčka
Otroštvo je bilo travmatično tudi za njegovega dvojčka Briana, ki je vseskozi odraščal v sestrini senci, kljub temu pa je bil pri Moneyjevem eksperimentu nepogrešljiv. Šele leta pozneje so v javnost prišla skrb zbujajoča poročila o terapijah, ki sta jih morala obiskovati tako Brenda kot Brian. Skupaj, da je lahko kontroverzni zdravnik primerjal njun psihološki in telesni napredek ter razvoj spolne identitete. Pogosto ju je silil, da sta se slekla do golega, med t. i. seksualnimi igralnimi uricami pa je otroka silil v različne spolne položaje – domnevno zato, da bi ju razsvetlil o razlikah med moškimi in ženskimi spolnimi vlogami! Pozneje se je izvedelo, da so Moneyjeve številne raziskave temeljile na izprijenih metodah, opevani zdravnik pa menda ni obsojal niti incesta niti pedofilije, odkrito je podpiral skupinske spolne odnose in razvrat.
Brian je zbolel za shizofrenijo in leta 2002 storil samomor s prevelikim odmerkom zdravil. Davida je doletela huda žalost, in čeprav so mu kruto usodo vsilili drugi, se je spopadal z občutki krivde, da je nehumani eksperiment prizadel tudi njegovega brata dvojčka. In pretrgal vez, kakršno občutijo samo dvojčki. Brianov grob je obiskoval vsak dan, v tem času pa tudi sam znova zapadel v globoko depresijo. Izgubil je službo, zapustila ga je tudi žena, zašel je v dolgove. Dve leti po bratovem samomoru si je tudi sam vzel življenje, s strelom v glavo. Leta 2007 je po zapletih zaradi parkinsonove bolezni umrl tudi zloglasni Money, ki nikoli ni priznal odgovornosti za življenja dvojčkov, njegova dela pa v akademskih krogih ostajajo prelomna. Zakonca Reimer sta za smrt sinov okrivila prav zdravnika, ki je življenje njunih otrok spremenil v znanstveno študijo.
»Razumem starše, da so mi želeli omogočiti srečno življenje. Vsak starš sanja o tem, da bi bil njegov otrok srečen. Ampak nisem mogel biti srečen, tako kot sta hotela onadva. Želel sem biti srečen na svoj način. Hotel sem biti samo – jaz,« je David še povedal v pretresljivi knjižni izpovedi, ki je glasno opozorilo znanosti, da človeško življenje ni le zbir analiz, podatkov in znanstvenih dokazov, temveč temelji na čustvih in hotenjih, ki pišejo neotipljivo zgodbo vsakega posameznika.
Onaplus.si lahko sledite tudi na Facebooku: