Znanstveniki, raziskovalci in analitiki so dolga desetletja na široko raziskovali, spraševali in analizirali, da bi se dokopali do najpogostejšega vzroka za ločitev. Prvo področje je bila spolnost. Je kriv slab seks? Ja, vendar ne vedno in nikakor ni glavni krivec razhajanja. Mogoče ni bilo zadovoljive komunikacije med partnerjema, morda nista znala živeti z napakami, ki so se z leti izkristalizirale? Tudi to je pogost vzrok ločitev, ampak pozor: tudi ta ni vseobsegajoč in najpogostejši. Kaj torej?

Iskanje napak

Kadar smo na razpotju, so naši možgani nekakšen radar, ki avtomatično išče vse, kar se ne ujema. Napaka, ki nam je v tisočletjih prirojena in ki nas je rešila izumrtja. Zamislimo si sliko zadovoljenega praprednika, ki se je udobno zleknil v travo, prepričan, kako lep dan je in da bo natančno takšen tudi jutri. Skoraj gotovo ni dočakal drugega lepega dne. Ujela ga je bodisi divja žival bodisi neurje. Danes ni krvoločnih zveri na travnikih, pred neurjem se znamo zavarovati, še vedno pa podzavestno iščemo napake in zelo hitro gledamo na stvari negativno, ne da bi pomislili, koliko škode naredimo sebi in bližnjim.



Pesimistični ljudje

Ana se je od jutra veselila, da bo povedala veselo novico Pavlu. Na poti domov je kupila vino in sveče, sestavila jedilnik in kot vrhunec: novica. Ni prišla niti do vina, ni prižgala sveč in ni skuhala večerje. Ko je stopila skozi vrata in je planilo iz nje: »Edina v oddelku sem dobila posebno nagrado za dosežke,« se je Pavel leno obrnil od televizorje in zamrmral: »Si izračunala, ali boš morda plačala več davka?« In nič več. Pavel je negativec in njegov odgovor na veselo novico je značilen za njegov življenjski slog. Ana je po dobrem letu pobrala svoje stvari in pustila Pavla in njegov pesimizem.

Scenarij

Težko je živeti z negativci, čeprav se negativizem razlikuje od negativizma. Niso vsi tako ekstremni kot Pavel, vsi pa so naporni. Med prvo zaljubljenostjo, ko so bile njegove misli bolj polne srečne ljubezni kot negativizma, je znal dobro skriti svojo naravo. Z leti pa so se bodice kazale čedalje pogosteje, toda Ana jih je znala s humorjem obiti. Čez nekaj časa pa ji je zmanjkalo humorja in potrpljenja in samo vprašanje časa je bilo, kdaj ga bo pustila. Ločitev ni vedno na sporedu. Veliko parov se navadi živeti z negativnimi občutki partnerja, zgodi se, da še sami otopijo in po nekaj letih par složno sedi pred televizorjem in kritizira vse in vsakega, ki se pojavi. Najbolje zanje je, če nimajo otrok, saj se vsako otrokovo jutro začne s stavkom: »Nikoli ne ... Vedno te moram popravljati, ker…..« Dan se začne s stavki, ki jih bo ponavljal svojim otrokom, in krog negativcev bo dobi naslednika.



Dobre stvari

Manj je srečnih rešitev, ko negativec spozna svojo napako in jo popravi. Tak razplet potrebuje ogromno potrpljenja in razumevanja, predvsem pa zavedanja negativca, da to, kar dela, ni pošteno do partnerja. Če sumite, da ste negativni in bi se radi popravili, lahko poskusite sami. Kupite zvezek in vsak večer napišite vanj tri stvari, ki so vas razveselile. Veselje označite od nič do sto. Po enem mesecu seštejte točke, in če ste jih zbrali manj kot petdeset, poskus nadaljujte, vendar se bolj potrudite najti dobre stvari. Po nekaj mesecih boste kar na lepem opazili, da se dobre točke množijo in namesto treh stvari boste vsak večer napisali deset. Negativizem bo počasi izgubljal primat.

Dve poti

Kaj pa če je vaš partner negativec in ne veste, kako ga obrniti? Tudi z zvezkom. Vanj napišite vse, kar je dobrega naredil v enem dnevu, ovrednotite s točkami in jih seštejte. Ne slabega, dobrega! Po nekaj mesecih mu pokažite seznam in ga skupaj predelajta. Če je pameten in mu je pomembna ohranitev zveze, bo razumel in se potrudil podaljšati vsakodnevni seznam. Če pa ni, vam ostaneta že opisani poti: Anina ali sedenje pred televizorjem.



Pogovor in sodelovanje

Pravega vzroka, zakaj razpade toliko zakonov, strokovnjaki res še niso našli, so se pa dokopali do drugih, zanimivih stvari, kot na primer: v zadnjem desetletju se je komunikacija med partnerji izredno izboljšala, vedno več si zaupajo in vse bolj so si pripravljeni pomagati. Ne samo pri gospodinjskem delu in otrocih, tudi v duševnih stiskah jih večina ne odpove. Sodelovanje postaja resnica, ki prinaša več veselja, sproščenosti in ljubezni. Ne moremo mimo dejstva, da ogromno zakonov in zvez razpada, je pa tudi čedalje več parov, ki se trudijo obdržati zvezo, tudi s pomočjo strokovnjakov. Če smo optimisti, lahko imamo njihov trud za prvi korak v želji po ohranitvi družine in za rahel odmik o črnogledosti.